Ta beseda v hrvaščini ne pomeni tega, kar mislite – pazite ob naročanju

Poletni dopust, vonj po morju, sproščena atmosfera in dolg seznam jedi, ki jih želite poskusiti. Hrvaške restavracije ob obali so čarobne. Vendar se marsikateri Slovenec znajde v zadregi že ob naročilu. Meni je v hrvaščini, natakar hitri, vi pa mislite, da ste naročili nekaj znanega – a na mizo pride povsem druga jed. Vzrok je pogosto v jeziku. Nekatere besede v hrvaščini preprosto ne pomenijo tega, kar pomenijo v slovenščini. In včasih se zdi, da sta jezika bolj različna, kot smo si pripravljeni priznati.

Plaža, vitamin D in sončenje

Besede, ki zmedejo tudi tiste, ki pogosto hodijo na Hrvaško

Slovenci pogosto menimo, da hrvaščino razumemo. Večina besed res zveni domače, struktura jezika je podobna, fonetika pa skoraj povsem prepoznavna. A prav zaradi te podobnosti se skrivajo pasti. Nekateri izrazi imajo v hrvaščini popolnoma drugačen pomen. In napačna interpretacija lahko hitro povzroči neprijetno situacijo.

Lažni prijatelji med jeziki

V jezikoslovju obstaja izraz »lažni prijatelji« – gre za besede, ki se pišejo ali izgovarjajo enako, a pomenijo nekaj povsem drugega. Slovensko-hrvaški primeri so še posebej zavajajoči, ker pogosto izhajajo iz istega slovanskega korena, a so se skozi stoletja razvili različno.

Restavracija kot poligon za jezikovne napake

Največ napak se zgodi prav pri naročanju hrane. Slovenci hitro sklepamo po zvoku in obliki besede, namesto da bi poznali njen natančen pomen. Rezultat je naročilo, ki razočara, nasmeje ali celo zmede.

Te besede najpogosteje povzročijo zmedo

Spodaj je nekaj izrazov, ki so med Slovenci najbolj zavajajoči. Mnogi menijo, da vedo, kaj pomenijo – a resnica je pogosto povsem drugačna.

“Salata” ni to, kar mislite

Slovenec, ki naroči “salato”, pogosto pričakuje skledo zelene solate. V hrvaščini pa je “salata” splošen izraz za vsako solato – lahko je krompirjeva, paradižnikova ali morska. Če želite izrecno zeleno solato, naročite “zelena salata” ali “salata od zelene”.

“Kiselo vrhnje” ni kis – in ni kisla smetana

Beseda “kiselo” lahko hitro zavede. V hrvaščini “kiselo vrhnje” pomeni kisla smetana. Če iščete dejanski kis, torej za solato, boste na meniju iskali “ocat”. V nasprotnem primeru vam lahko prinesejo nekaj povsem drugega, kot ste si zamislili.

“Povrće” ni poper

Pogosta in zmedena napaka: “povrće” pomeni zelenjava, ne poper. Če rečete, da bi jedli nekaj brez “povrća”, vam bodo jed pripravili brez zelenjave. “Poper” pa je v hrvaščini “papar”.

“Šunka” ni pršut

Mnogi zmotno mislijo, da je “šunka” na Hrvaškem pršut. A v resnici gre za kuhano ali pečeno šunko, pršut pa ostaja “pršut”. Če naročite pizzo s “šunko”, na njej ne bo sušeno meso, temveč klasična kuhana šunka.

“Riba na lešo” vas zna presenetiti

Hrvaški izraz “riba na lešo” pomeni kuhano ribo – pogosto v vodi z nekaj zelenjave in olivnim oljem. Mnogo Slovencev ob tem izrazu pomisli na pečeno ribo ali ribo iz žara. Če želite pečeno ribo, recite “riba s roštilja” ali “riba pečena”.

Konoba Kanata, Betina, Murter

Jezikovne pasti niso samo v restavracijah

Restavracije so resda prva linija nesporazumov, a podobne situacije se zgodijo tudi drugje: v trgovini, lekarni, na tržnici in celo na cesti.

“Pekara” ni pekovska slanina

“Pekara” ni povezava s pečenjem mesa – je pekarna. Če slišite, da je nekaj iz “pekare”, to pomeni, da je iz pekarne, torej kruh, burek, kifle. Nikakor ne pomeni pečenka.

“Voće” ni vozilo

Ne, “voće” ni povezano z vožnjo ali avtomobili – pomeni sadje. V trgovini z “voće i povrće” boste torej našli sadje in zelenjavo, ne avtomobilskih delov.

“Jelo na žlicu” ni povezano z žlico

Na prvi pogled morda res je. A “jelo na žlicu” pomeni enolončnica ali katerakoli jed, ki jo jemo z žlico – npr. pasulj, ričet, bograč. Če vam natakar priporoča nekaj “na žlicu”, gre za topel, nasiten obrok.

Zakaj so jezikovne razlike lahko koristne

Napake so del učenja, a tudi del izkušenj. In prav v teh majhnih presenečenjih se skriva čar potovanja in kulturne raznolikosti. Jezikovne pasti lahko hitro postanejo anekdote, ki jih boste pripovedovali še leta.

Učimo se sproti – tudi s pomočjo natakarjev

Hrvaški natakarji so pogosto potrpežljivi in hitro razumejo, da je slovenskim gostom kakšna beseda tuja. Če niste prepričani, preprosto vprašajte. Večina jih z veseljem razloži razliko – in vam morda celo priporoči kaj boljšega.

Male razlike ustvarjajo barvitost

Slovenščina in hrvaščina sta si res podobni, a razlike med njima naredijo vsako naročilo bolj zanimivo. Učenje teh razlik je korak k večjemu razumevanju jezika, kulture in ljudi. In čeprav vas kakšna “salata” preseneti, je to vedno boljše, kot če bi povsem razumeli, a ničesar ne doživeli.

Kako se izogniti zadregi in vedno naročiti pravilno

Nihče ne pričakuje, da boste znali hrvaško kot domačin. Dovolj je nekaj osnovnih izrazov in pripravljenost na odprto komunikacijo. Z nekaj pozornosti boste vedno naročili točno tisto, kar si želite.

Poglejte, ne le poslušajte

Če je meni s fotografijami, si vzemite čas. Vizualna potrditev pogosto prepreči napačno naročilo. Ne zanašajte se samo na ime jedi – pogoste so regionalne različice.

Vprašajte za pojasnilo brez zadržkov

Če vam izraz ni jasen, raje vprašajte. Bolje je vprašati kot jesti nekaj, kar vam ne ustreza. Domačini znajo ceniti, da se trudite razumeti jezik in običaje.

Naučite se osnovnih fraz

“Salata od rajčice”, “riba s roštilja”, “bez luka” – osnovne fraze so pogosto ključ do uspešnega naročila. In natakarji vas bodo zaradi tega jemali bolj resno.

Ali Slovenci tudi na morju ob nedeljah jedo govejo juho? Odgovor vas bo presenetil

Objava Ta beseda v hrvaščini ne pomeni tega, kar mislite – pazite ob naročanju se je pojavila na Vse za moj dan.