SPREJMITE, DA OTROCI NISO POPOLNI

Učiti se na napakah, je zelo pomemben člen vzgoje

Estimated reading time: 4 minute

Poleg tega da so otroci edinstveni in različni, prinese vsak otrok s seboj na svet sveženj pomanjkljivosti in težav. Otroci niso popolni in delajo napake. Pričakovanje, da otroci ne smejo delati napak, jim posreduje kruto in zmotno sporočilo o življenju. Postavlja merila, ki so nedosegljiva. Ob starših, ki pričakujejo popolnost, se čutijo otroci neustrezne in nemočne, da bi dosegli njihova merila. Starši morajo svoja merila in pričakovanja nenehno prilagajati otrokovim naravnim zmožnostim.

Naravno je, da se otrokove zmožnosti s starostjo spreminjajo.

Vsak otrok ima drugačne zmožnosti. Če je otrok na določenem področju manj sposoben, potrebuje več pomoči in včasih morajo zanj poskrbeti starši. Otrokom ne bi smeli sporočati, da je z njimi nekaj narobe, ker delajo napake. Zaradi številnih sramotilnih sporočil dobijo otroci občutek, da je z njimi nekaj narobe ali da so slabi in manjvredni. Čutijo se poražene ter izgubijo naravno motivacijo in zaupanje.

Majhni otroci pred devetim letom, niso zmožni reševati sramotilnih sporočil, ne da bi prevzeli preveč krivde.

Vsaka oblika kaznovanja in grajanja ali negativni čustveni odzivi staršev na napake otroka navsezadnje osramotijo. Ob težavi bo vzel nase preveč krivde, če je ne bo prevzel kdo drug. Ko je otrok majhen še ne more zaznati razlike med; nekaj slabega sem naredil in ; slab sem; ker niso zmožni logično misliti. Sklepajo tako; če sem nekaj slabega naredil, potem sem slab. Ali, če nisem dovolj dobro naredil, potem nisem dovolj dober. Brez občutka jaza se otrok, ko napravi napako, nima kam obrniti po pomoč.

Ko naredi napako je on napaka. Če prevzame otrok preveč odgovornosti, starši to lahko popravijo tako, da sami prevzamejo odgovornost. S tem ko prevzamejo odgovornost jih razbremenijo. Veliko odraslih trpi zaradi majhnega samospoštovanja in občutij manjvrednosti, ker še vedno ne morejo zaznati te razlike. Ko delajo napake sklepajo, da niso dovolj dobri. Čeprav so zmožni logično razmišljati, jih do devetega leta niso dovolj podpirali, da bi doživeli svojo nedolžnost.

Morda mislijo, da niso slabi, a v sebi se še vedno čutijo slabe in ničvredne.

Če se nad otrokom razburimo se njegova zmožnost za učenje iz napak ne bo povečala. Otroka le zmedemo in oviramo njegov razvoj. Ko otrok razbije vazo, mati verjetno misli, moram mu dopovedati, da to ni prav in da me mora poslušati. Z uporabo veščin pozitivnega starševstva postane sramotenje otroka nepotrebno. Materin pravi cilj je doseči boljše sodelovanje. Ni pomembno, ali otrok prizna, da je naredil napako.

Nekateri otroci bodo svojo vpletenost, iz strahu pred kaznovanjem ali grajo zanikali.

V takem primeru je resnična težava otrokov strah pred starši, ne zanikanje. Predvsem otrok, ki so mlajši nima smisla zasliševati, da bi dokazali njihovo krivdo. S tem ustvarjamo preveč pozornosti na napako, namesto da bi se osredotočili na rešitev. Rešitev je v iskanju prave poti, po kateri bi otroka spodbudili za boljše sodelovanje.

Otrokom nima smisla vcepljati  občutka , da so zaradi svojih napak slabi. Raje jih naučimo, da se znajo iz svojih napak učiti in jih, ko je primerno, odgovorno popravijo. Nekateri starši so veseli, da lahko nehajo otroka kaznovati ali zahtevati povračilo za napake. A skrbi jih, da se njihovi otroci ne bodo naučili biti odgovorni. To je tehten pomislek.

Preberite tudi STARŠEVSKA MOČ in HOROSKOP: ZNAMENJA ZODIAKA SKOZI OTROŠKE OČI

The post SPREJMITE, DA OTROCI NISO POPOLNI appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.