Sodišče: Zalando mora spoštovati strožja pravila Zakona o digitalnih storitvah

Zakon o digitalnih storitvah se je avgusta 2023 začel uporabljati za največje spletne ponudnike v EU, tiste z več kot 45 milijoni aktivnih uporabnikov mesečno. Cilj zakonodaje je predvsem obvladovanje nezakonitih vsebin na spletu ter povečanje preglednosti delovanja digitalnih podjetij.

Zalando je v pritožbi zatrjeval, da ima precej manj uporabnikov, kot je ugotovila Evropska komisija, ki mu je pripisala več kot 83 milijonov mesečno aktivnih uporabnikov. Podjetje je ocenjevalo, da gre dejansko za okoli 30 milijonov uporabnikov, pri čemer je kot dokaz navajalo bruto vrednost prodaje v okviru partnerskega programa.

Sodišče pa je presodilo, da Zalando ni mogel jasno ločiti uporabnikov, ki so bili dejansko izpostavljeni vsebinam tretjih prodajalcev, od tistih, ki niso bili. „Evropska komisija lahko zato šteje, da so bili vsi uporabniki izpostavljeni tem informacijam,“ so zapisali sodniki. Dodali so, da je Komisija upravičeno upoštevala višjo oceno in platformo uvrstila med VLOP.

Posledice za druge platforme

Kot navaja Euronews, odločitev pomeni pomemben precedens tudi za druge digitalne ponudnike s podobnimi poslovnimi modeli. Med tistimi, ki so prav tako vložili pritožbo na svojo uvrstitev med zelo velike platforme, so Amazon ter spletne strani za odrasle, kot so Pornhub, Stripchat in Xvideos.

Pritožba na Sodišče EU je sicer še mogoča, junija pa je bilo že obravnavano ločeno pravno sredstvo Amazona, pri katerem odločitev še ni bila sprejeta.

Obveznosti zelo velikih platform

Evropska komisija je avgusta 2023 objavila seznam prvih 19 platform, ki presegajo prag 45 milijonov aktivnih uporabnikov. Med njimi so Facebook, Instagram, TikTok, LinkedIn, Amazon in Zalando. Kasneje se jim je pridružilo še šest drugih platform.

Za VLOP veljajo strožji nadzor, višje pristojbine in podrobnejša poročila o preglednosti. Zlasti morajo dokazovati, kako nadzorujejo nezakonite vsebine ter zmanjšujejo tveganja, povezana z dezinformacijami in varnostjo uporabnikov.

Zalando, ustanovljen leta 2008 v Berlinu, je trdil, da ga ni mogoče neposredno primerjati z drugimi velikimi platformami, saj deluje v „hibridnem poslovnem modelu“. Po njihovih navedbah 61 odstotkov poslovanja predstavlja lastna maloprodajna dejavnost, kjer podjetje samo oblikuje vsebino, kar naj ne bi sodilo pod DSA.

Komisija je v odgovoru poudarila, da uporabniki platforme ne morejo razlikovati med izdelki, ki jih Zalando ponuja neposredno, in tistimi, ki jih ponujajo tretji ponudniki. Po navedbah Euronews je bil prav ta element ključen za odločitev sodišča, da potrdi oceno Komisije.

Sodba tako utrjuje pristop Bruslja, da morajo vse platforme, ki dosegajo prag 45 milijonov uporabnikov, prevzeti širše obveznosti glede varnosti in preglednosti, ne glede na notranjo strukturo njihovega poslovanja.

Ana Koren

Foto: Pixabay/HutchRock/fotografija je simbolna

Morda vas zanima tudi

Izjava dneva, 2. 9. 2025 (video)

Opel Combo Tech: Kombi z udobjem osebnega avtomobila

Dr. Niko Gamulin: Za kolaps države zadostuje pet gradbišč in ena prometna nesreča

Galette z gozdnimi sadeži: Francoska pita po domače

Žajbelj: Zelišče, ki povezuje tradicijo, zdravje in okus

Wellness dilema: Ali chia vodo piti kot jutranji ritual ali večerni obred?

Webbov teleskop razkril podrobnosti prašnega diska, kjer nastajajo planeti

Dva mrka, tisoč sprememb: Kaj septembra čaka vaš znamenje?

Marsov plašč skriva kaotične značilnosti iz zgodnjega obdobja planeta

Objava Sodišče: Zalando mora spoštovati strožja pravila Zakona o digitalnih storitvah je bila najprej objavljena na Portal24.