Nov medijski zakon gre najbolj na roko medijskim tajkunom

Po opravljenem tretjem branju zakona o medijih, ki je sledil večmesečnem zamiku, je bil sprejet zakon o medijih, ki je deležen tako kritik opozicije kot tudi stroke. Ob sprejetju zakona pa se nedvomno lahko smeji bogatim lastnikom tiska, saj se jim obetajo dodatna finančna sredstva.

“Z zakonom bodo dodaten denar davkoplačevalcev vladajoči podarili lastnikom tiska, Stojanu Petriču, Martinu Odlazku in podobnim, ki so povezani z vladnimi strankami,” v zvezi s sprejetim zakonom izpostavlja dolgoletni novinar Peter Jančič. Politolog in profesor dr. Miro Haček je na družabnem omrežju X opomnil na mnenje profesorja dr. Dejana Verčiča, eksperta na področju strateškega komuniciranja in odnosih z javnostmi, ki je v zvezi z medijskim zakonom opozoril: “Zdi se, da je predlog zakona napisan zaradi prijateljskega deljenja denarja našim medijem in nagajanja njihovim.” Haček je ob tem izrazil strinjanje z navedbo in poudaril: “Točno za to gre.”

Vlada je na zadnji dan preteklega leta potrdila novelo zakona o medijih, ki je vnovič odprl davkoplačevalsko denarnico za hirajoče tranzicijske medije. Ministrica Asta Vrečko je predlog zakona označila kot “enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi”. Navkljub hvalisanju zakona je kaj kmalu sledil kup kritik. “Zakon o medijih odpira številna vprašanja o njegovi ustreznosti in smiselnosti. Nov medijski zakon označuje kot zakon, ki temelji na razumevanju medijskega delovanja iz 20. stoletja, medtem ko ne poseže v realnost 21. stoletja. Je slab, nepotreben, in če bo potrjen v Državnem zboru, škodljiv. Vlada slepo sledi vsemu najslabšemu, kar sta Evropska komisija in Evropski parlament sprejela na področju digitalizacije medijev ter umetne inteligence in kar na starem kontinentu duši svobodo izražanja ter svobodno podjetniško pobudo,” je bil med drugim kritičen Verčič. Da je zakon slab, pa je dal vedeti tudi dr. Marko Milosavljević.

“Država naj medijev ne podpira, saj gre večinoma za gospodarske dejavnosti bogatih lastnikov,” je v intervjuju za Elnormal poudaril Verčič in podal vprašanje: “Zakaj potrebujejo Južna, Odlazek, Petan in Petrič državne subvencije za izdajanje medijev, ki jih uporabljajo za vplivanje na javne politike in posle?” Nato je opomnil, da imamo “en medijski sistem, RTV Slovenija, ki ga plačujemo s paradavkom, ki se imenuje naročnina”. “Kaj dobimo za ta denar? Gre za približno sto milijonov evrov. Ali moramo razen tega paradavka res plačevati še druge davke za medijske operacije?” je še med drugim dodal v nadaljevanju.

Bojan Petan (Foto: STA)

Zakon bo prinesel poslabšanje medijske krajine

Medtem na ministrstvu za kulturo vztrajajo, da “zakon predstavlja ključen korak k zagotavljanju svobode in pluralnosti medijev ter k prilagoditvi izzivom digitalne dobe,” ministrica Asta Vrečko pa pravi, da “novi zakon zagotavlja, da bodo novinarke in novinarji lahko svobodno opravljali svoje delo, da bodo prebivalke in prebivalci deležni kakovostnih in raznolikih informacij ter da bo medijski prostor usklajen tudi z evropskimi standardi,” ne manjka kritik na strani opozicije. “Zakon je slab in bo prinesel bistveno poslabšanje medijske krajine, ki je že sedaj močno svetovno nazorsko neuravnotežena. Prisotna je medijska koncentracija, ki je ne bi smelo biti, če bi delovali regulatorji. Zakon pa prinaša še nepošteno sofinanciranje, saj praktično izloča lokalne in manjše medije,” je kritična poslanka SDS Alenka Jeraj. 

Ministrica za kulturo Asta Vrečko (Foto: Bobo)

Poleg tega, da Zakon o medijih prvič predvideva državne pomoči za medijsko panogo, arbitrarno oziroma ideološko določa morebitne neprimerne vsebine določenih medijev, ki jih bodo odstranjevali z grožnjo finančnih kazni. Zakon po mnenju marsikoga predstavlja tudi uvod v cenzuro, saj predvideva visoke globe (tudi do 20 tisoč evrov), če se v mediju spodbuja nasilje ali sovraštvo, denimo zaradi spola, rase in vere. Pri čemer pa ni zanemarljivo, da bo presojanje kar na inšpektorju, ki je zaposlen pri ministrstvu za kulturo.

Ker se vse bolj približujejo volitve, po eni strani ne čudi, da se je leva nomenklatura tako zavzela za sprejetje medijske zakonodaje. Na ta način jim bo namreč omogočen pozitiven piar tekom predvolilne kampanje. Želja je namreč, da se preobrne pozornost od težav, ki predstavljajo posledico neučinkovitega vodenja države.

A. H.