So poštne storitve pri nas predrage?

Pošta Slovenije ima več kot 5000 zaposlenih, posredno omogoča tudi zaposlitve v odvisnih družbah. Zadnja leta je bila v medijih večkrat izpostavljena zaradi neuspešnega iskanja novih kadrov. Oglase za pismonoše so objavljali tudi v tujih državah. 

Pošta opravlja ključno storitev za vse ljudi v državi in ta je zakonsko regulirana. Njen obstoj in uspešno delovanje sta torej v javnem interesu, kar pomeni, da bi morala biti tudi dobrobit zaposlenih in uporabnikov poštnih storitev prioriteta lastnice, države. Že nekaj časa se v medijih piše o ideji vodstva, da bi organizacijo ločili na več delov, pri čemer bi se oddvojena pravna oseba ukvarjala s paketnim delom, ki je v porastu in prinaša dobiček, Pošti pa bi ostalo izvajanje univerzalne poštne storitve, ki je javna služba in ne prinaša dobička. Tudi zaposleni, ki so nedavno napovedali stavko in jo kasneje preklicali, so zaskrbljeni, ker država od njih zahteva izvajanje univerzalne poštne storitve, hkrati pa temu ne namenja niti centa. V Pošti trdijo, da s paketno dostavo in drugimi tržnimi dejavnostmi ves čas pokrivajo stroške javne službe. A polemika o tem, kako država onemogoča tržni razvoj, hitro postane prikladen izgovor, da vodstvo Pošte skuša prihranek iskati na stroških dela. 

V Sindikatu poštnih delavcev že leta opozarjajo na slabe delovne pogoje. Zaradi preobremenjenosti so zaposleni na eni od ljubljanskih pošt zavrnili raznašanje reklam. Nedavno so v sporočilu za javnost stavkovne zahteve usmerili v boljše delovne pogoje. Dogovorili so se za intenzivna nova zaposlovanja, ki bodo razbremenila obstoječe delavce, za bolj sorazmerno obremenitev ter za investicije v varnejša vozila in delovne prostore. Dogovorili so se tudi o nagrajevanju zaposlenih. 

»Sedaj imamo zavezo delodajalca, da neglede na morebitno drobitev pošte (za katero vseeno upamo, da je ne bo) delavci ohranijo enak nivo pravic in skupno kolektivno pogodbo,« so zapisali v Zvezi svobodnih sindikatov. Strah sproža ideja, da bi Pošta lahko postala plen privatizacije, saj osnutek prenovljene strategije upravljanja državnih naložb med drugim predvideva prekvalifikacijo iz strateške v pomembno naložbo. 

Minister za finance Klemen Boštjančič je sindikatom na sestanku v začetku aprila zagotovil, da v ozadju sprememb strategije ni prodaja pošte in da je do spremembe klasifikacije državnih naložb v osnutku strategije prišlo »izključno zaradi tehničnih razlogov«. Kljub temu je sindikat izrazil zaskrbljenost in ogorčenje zaradi načrtovane poteze. Če Pošta Slovenije ne bi bila več na seznamu strateških naložb, bi bila to lahko podlaga za privatizacijo dobičkonosnih delov podjetja, kot so paketne pošiljke in logistika, medtem ko bi dejavnost univerzalne poštne storitve ostala breme države, kar bo državljane stalo veliko več. 

Kot primer klasične storitve pošiljanja vzemimo priporočeno vrednostno pismo do 20 gramov, vredno 60 evrov. Zanj je potrebno plačati skoraj dva evra in pol poštnine. Cena je namreč odvisna od teže pošiljke in od njene vrednosti. Priporočeno pismo teže do 20 gramov, ki ga želi stranka poslati v tujino, se je pred časom podražilo s 6,3 na 7,22 evra. A primerjava cen kaže, da je v Avstriji cena primerljive storitve 4,65 evra, nekaj takega tudi v Nemčiji. Francoska pošta za to storitev računa 6,15 evra. Glede na raziskavo, ki jo vsako leto pripravlja Deutsche Post, ima Pošta Slovenije v notranjem prometu za okoli 47 odstotkov nižje cene od povprečnih v državah Evropske unije, medtem ko so cene v mednarodnem prometu za okoli 25 odstotkov višje. Višje cene v mednarodnem prometu imajo na primer Danska, Italija, Portugalska, Norveška, Švedska.  
Pošta Slovenije je po zadnjih dostopnih podatkih iz leta 2016 tisto leto prenesla 23 milijonov priporočenih pošiljk, izgubili pa so jih le 0,00051 odstotka oziroma 0,51 promila, paketov pa so izgubili še pol manj, le 0,26 promila od skupaj prenesenih 7,7 milijona poslanih. Povprečna odškodnina je znašala 136 evrov, vredna pa je do 15-kratnika poštnine, ki jo je uporabnik plačal. V primeru priporočenega pisma do dvajset gramov to znese manj kot 12 evrov. Morebitne storitve, kot so povratnica, odkupnina, osebna vročitev, pa naj ne bi vplivale na vrednost odškodnine. 

V Pošti Slovenije trdijo, da se tako kot drugi evropski poštni operaterji soočajo s pospešeno digitalizacijo, ki je v zadnjih desetih letih vplivala na upad pisemskih pošiljk za več kot 50 odstotkov in predstavlja močan pritisk na stroškovno učinkovitost. S tem pa po njihovih pojasnilih obstoječi standardi kakovosti in zahteve glede omrežja povzročajo visoke stroške pisemskega poslovanja ob bistveno manjših količinah. Za dvig konkurenčnosti in povečanje zadovoljstva uporabnikov bo za Skupino Pošta Slovenije torej ključna nadaljnja digitalizacija. Pred tem pa bo morala urediti kadrovske in ostale težave, ki bodo prispevale k boljši uporabniški izkušnji. Prekinitev nedavno napovedane stavke kaže na obet, da je vodstvo pripravljeno sprejeti zahteve sindikata in prenehati varčevati na plačah zaposlenih.

Simon Smole