Zdravstveni paradoks EU: Pomanjkanje osebja ob naraščajočem številu zaposlenih

Zdravstveni paradoks EU: Pomanjkanje osebja ob naraščajočem številu zaposlenih

Evropski zdravstveni sektor se leta 2024 sooča s pravim paradoksom. Čeprav se število zdravnikov, medicinskih sester in babic v zadnjih desetletjih močno povečuje, mnoge države članice Evropske unije poročajo o pomanjkanju teh strokovnjakov. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi do leta 2030 manjkalo kar štiri milijone zdravstvenih delavcev. Kje tiči težava in kako jo preseči?

Demografski podatki so ključni dejavnik te težave. Po ocenah OECD bo do leta 2050 v državah EU kar 38 milijonov več ljudi, starejših od 65 let. Število delovno sposobnih prebivalcev pa bo medtem upadlo za 26 milijonov, je podatke nanizal Euronews. Staranje prebivalstva pomeni večje povpraševanje po zdravstvenih storitvah. Staranje zdravstvenih delavcev pa dodatno ogroža stabilnost sektorja. Leta 2022 je bilo več kot tretjina zdravnikov v EU starejših od 55 let, v nekaterih državah pa ta delež presega 40 odstotkov.

Poleg tega mladi vse manj zanimanja kažejo za zdravstvene poklice. Ta trend poslabšujejo nizke plače, slabi delovni pogoji in politična nestabilnost, ki mnoge zdravstvene delavce odvračajo od dela v domačem okolju ali pa jih ženejo v tujino. Evropske države zato vse pogosteje zapolnjujejo vrzeli z delavci iz drugih držav. Slednje pa poslabšuje razmere v državah izvora teh strokovnjakov.

Protesti in zahteve po izboljšavah

Zdravstveni delavci po vsej EU že dlje časa opozarjajo na nevzdržne razmere. Dennis Radtke, evropski poslanec iz Nemčije (EPP), poudarja, da nenehni protesti razkrivajo resne težave, kot so nezadostno plačilo, dolge delovne ure in visoka stopnja stresa. Njegova kolegica Romana Jerković iz Hrvaške (S&D) dodaja, da bi morale države izboljšati delovne pogoje in plače, da bi preprečile odhode iz sektorja. “Brez odločnega ukrepanja na ravni EU se bodo razmere še poslabšale in povečale neenakosti v zdravstvu,” je opozorila Jerković.

Eden od možnih načinov za spopadanje s pomanjkanjem osebja je inovacija v organizaciji dela in uporaba novih tehnologij. Med pandemijo COVID-19 so na primer določene naloge, kot je cepljenje, izvajali farmacevti. Takšna prerazporeditev nalog bi lahko pomagala razbremeniti zdravnike in medicinske sestre.

Poleg tega digitalna orodja in umetna inteligenca postajajo vse pomembnejši del zdravstvene oskrbe. Tehnologije omogočajo večjo produktivnost in bolj osredotočeno oskrbo bolnikov, vendar, kot opozarja višji ekonomist OECD Gaetan Lafortune, tega ne moremo šteti za univerzalno rešitev. “Za zdaj potrebujemo več ljudi,” pravi Lafortune.

Pot do trajnostne rešitve

Čeprav OECD priznava pomen večjega števila zdravstvenih delavcev, to ni edina rešitev. EU mora podpreti države članice pri privabljanju, usposabljanju in zadrževanju motiviranih strokovnjakov. Poleg tega se zdravstvena politika vse bolj premika od odzivanja k preventivi, kar vključuje pobude, kot je evropski načrt „Premagati raka“ in nov načrt za bolezni srca in ožilja, ki je trenutno v pripravi.

Prilagoditev delovnih pogojev, kot je skrajševanje delovnega časa, izboljšanje plač in zmanjšanje psihosocialnih tveganj, bi lahko pripomogla k večjemu zanimanju za poklic. Poleg tega bo ključno, da države članice razvijejo politike za spodbujanje starejših zdravstvenih delavcev, da ostanejo v poklicu, ter usposobijo mlajše generacije za zapolnitev nastajajočih vrzeli.

Portal24; Foto: Pexels

Objava Zdravstveni paradoks EU: Pomanjkanje osebja ob naraščajočem številu zaposlenih je bila najprej objavljena na Portal24.