Slovenski skladatelji mladim, 2025

Ob 80-letnici DSS kar štiri nova orkestralna-koncertantna dela

Piše: Franc Križnar

Programski listič koncerta …

Naslovnica programa …

Na letošnjem tradicionalnem koncertu Slovenski skladatelji mladim, ki so ga kar dvakrat zaporedoma organizirali Društvo slovenskih skladateljev, Slovenska filharmonija in Glasbena mladina Slovenije v veliki alias Kozinovi dvorani SF (12. mar. 2025), smo slišali kar štiri novitete, krstne izvedbe. Te so prispevali štirje skladatelji različnih generacij, šol in slogovnih usmeritev; ob letošnjem jubilejnem 80-letnem delovanju stanovskega društva DSS. Nastopili so osrednji državni simfonični orkester Slovenske filharmonijez dirigentom Davorinom Morijem, stalnim gostujočim dirigentom ansambla, solist-fagotist Zoran Mitev, koncertna mojstrica je bila Monika Ivančev, moderator koncerta pred polno zasedeno dvorano mladih in navdušenih (ter tudi discipliniranih) poslušalcev pa je bil Juš Milčinski. Bil sem na prvem od obeh koncertov (11.30; njegova ponovitev pa je bila še ob 15.30. uri). Na sporedu pa so bila tri simfonična in eno koncertantno delo. Podpisali so jih skladatelji Igor Dekleva (1933), Marko Mihevc Muni (1957), Nenad Firšt (1964) in Matic Romih (1996).

Orkester, dirigent in (mlado) občinstvo v SF … (last DSS, foto: Eva Križaj)

Po nekaterih razlagah spretnega in veščega moderatorja J. Milčinskega, ki je marsikaterega avtorja, njihova dela in izvajalce predstavil na dokaj nevsiljiv način, je seveda sledila muzika. Nestor slovenskih skladateljev (znan kot pianist in pedagog) I. Dekleva je prispeval zelo uspešno uvodno Ta pustavo balado. Njena glavna poanta je folklorne narave. Ta se izkaže tako v ritmu, melodiji, harmoniji, barvi (= inštrumentaciji) in obliki. Uvodne fanfare (dve trobenti in pozavno) je skladatelj scensko in tonsko postavil kar na balkon dvorane. Odigrali so ljudsko pesem Oj gora ta Banörina (po prekinitvi z godali so se pojavili še enkrat). In efekt je bil več kot dosežen in uspešen. Rajanje, veseljačenje in ples so se nadaljevali v izjemni Reziji: violine, narejene pri domačih mojstrih so v nadaljevanju poprijele »vižo,« po praznih strunah pa so se jim pridružila še violončela. Po animaciji dirigenta in moderatorja se jim je z udarjanem nog ob tla, pridružila še (mlada) publika. Kljub temu, da je šlo za kratko in uvodno skladbo tega koncerta, je bil tale 5-minutni uvod več kot «osebna izkaznica« vseh kreatorjev te skladbe.

Dirigent D. Mori in moderator J. Milčinski … (last DSS, foto: Eva Križaj)

Marko Mihevc Muni je prispeval edino koncertantno delo, 3-stavčni Koncert za fagot in orkester (17 min.). Izjemno poglobljeno ga je izvedel solist-fagotist (tudi Orkestra SF) Zoran Mitev. To delo je skladatelj odel v makedonsko folkloro. Posebnost pa je bil njegov srednji-počasni stavek. Zanj sta si Mihevc Muni in Mitev izmislila novo tehniko igranja na fagot, imenovano »mandolina.« Ker je pisan na italijanski ples Saltarello, je tonska onomotopija (italijanske) mandoline več kot upravičena in velja kar za neke vrste inovacijo igranja na (solistični) fagot: v počasnejših zvokih je repeticija nastavkov tonov neke vrste aludija na mandolino. Kontrastnost vseh treh stavkov (hitro-počasi-hitro) pa je bila spet v še eni zgledni orkestrski soigri, solistu Mitevu in dirigentu Moriju, »kronana« s še enim uspehom tega koncerta. Ti – uspehi – pa so se še kar nadaljevali. …

Koncertna mojstrica M. Ivančev in solist-fagotist Z. Mitev … (last DSS, foto: Eva Križaj)

… Nenad Firšt je prispeval Zapik! Še en simfonični »scherzo«. Zanj je avtor vzel naslov in nekaj verzov: »Potem rečeš ‘zapik!’ tisti rešilni rek iz otroških iger, ko zamrznejo gibi …« (iz pesmi Salsa Alojza Ihana). Po skrivnostnem začetku se vzdušje skladbe razvije v osrednji in igrivi ritmični del. Strnjena ponovitev glavne tematike zaključuje skladbo, v kateri se na nekaj ključnih mestih in v različnih orkestrskih skupinah oglaša ritmični motiv, ki spominja na izgovorjavo omenjenega naslova, besede tega in še enega programskega dela tega koncerta: zapik.