BAB'CE

nekaj zgodb iz knjige BABIŠTVO NA LOŠKEM, dr. Toneta KOŠIRJA

Drobnjakov štrukelj

Pozno popoldne se pripelje s kolesom in pravi, da se zelo mudi. Pograbim torbo in mu na svojem novem kolesu sledim v Zeleno dolino daleč ven iz Žirov. Žena je bila sama v hiši. Vsi drugi so bili na polju. Takoj začnem pripravljati za porod. Žena pa pravi: »Najprej mi naredi štrukelj, bom že počakala.« Nič ni pomagalo prepričevanje, da sem vendar prišla pomagat njej in da me tisti štrukelj prav nič ne briga, ona pa, da moram najprej v kuhinjo in dati štrukelj v model, da bo ona že počakala. Včasih kdo zahteva, da ubogamo in brez upiranja se moramo podrediti. Šla sem v kuhinjo, kjer je vzhajalo testo. Na vrtu sem odrezala šop drobnjaka, ga zrezala, razvaljala testo, poškropila z maslom, ga pomazala s stepenim jajcem in potresla z drobnjakom. Zvila sem štrukelj in ga dala v model. Med tem sem s strahom poslušala stokanje v hiši (dnevni sobi) in se bala, da bo ženska kar sama rodila. Pohitela sem k njej in v nekaj minutah je povila zdravo deklico.

Potem sem prihajala dvakrat na dan. Zjutraj sem najprej uredila starejše tri otroke, stare od eno do sedem let in jih oddala možu v hlev, nato sem se posvetila otročnici in novorojenčku. Tretji dan sem prišla malo prej kot po navadi. Srečali sva se na dvorišču, ko je nesla golido mleka iz hleva. Hitela je praviti, da je morala v hlev, ker mož ni nikoli molzel. »Kdo pa vam je včeraj in prejšnji dan molzel?« sem naivno vprašala. »Kdo, kdo, jaz vendar.« Tako je kakšne štiri ure po porodu vstala, spekla štrukelj v peči pa še pomolzla, da je bilo delo opravljeno.

Kadar sedaj pečem štrukelj doma, se vedno spomnim na peko drobnjakovega štruklja, ki je bil važnejši kot tisto dete, ki je prihajalo. Tudi naslednja leta sem večkrat bila pri kmetici v Zeleni dolini. Enkrat je še rodila doma; takrat ni bilo treba peči, le rodili sva, vendar je imela vedno več povedati o mladih pujskih, kako se rihtajo v hlevu, kot pa o svojih otrocih. Ti so zrastli kar mimogrede. »S pujski, veste, pa je veliko dela in tudi paziti je treba nanje,« je še dodala. (Zapisala Julka Klemenčič, Žiri)