Slovenski in nizozemski strokovnjaki o trajnostni preobrazbi javnega potniškega prometa

Strokovnjaki iz Slovenije in Nizozemske so na današnji konferenci Hitro proti trajnostni in prijazni mobilnosti v Ljubljani izmenjali znanja na področjih organizacije, komunikacije in digitalizacije javnega potniškega prometa. Udeleženci so med drugim izpostavili pomen krepitve javnega potniškega prometa in povezovanje različnih oblik mobilnosti.

Slovenija in Nizozemska si delita ambiciozni cilj podnebne nevtralosti do leta 2050, je v nagovoru izpostavil nizozemski veleposlanik v Sloveniji Johan Verboom. Kot je poudaril, so za dosego tega cilja so potrebni ukrepi po vseh sektorjih, predvsem pa v prometu.

Trajnostna in pametna mobilnost je po prepričanju veleposlanika pomembna za zagotavljanje bolj čistega, zdravega in varnega okolja.

Na Nizozemskem želijo ta cilj doseči s pomočjo promocije čistejših oblik mobilnosti, kot so kolesarjenje, hoja in javni potniški prevoz. Prav tako vlagajo v obnovljiva goriva in ustrezno infrastrukturo za podporo trajnostnemu prometu.

“Pri javnem potniškem prevozu ne gre samo za mobilnost. Gre za vprašanje dostopnosti, kakovosti življenja in trajnostnega razvoja,” pa je poudaril minister za okolje, energijo in prostor Bojan Kumer.

Pristojni v Sloveniji so si zato zadali jasen cilj, da mora javni promet postati prva izbira za vse vsakodnevne potnike. V preteklosti so zato izvedli več ukrepov za izboljšanje in povečanje privlačnosti javnega potniškega prometa.

Kumer je med tremi najpomembnejšimi izpostavil enotno vozovnico za dijake in študente ter brezplačno vozovnico za upokojence, invalide in vojne veterane. S subvencioniranjem vozovnic so obenem poskrbeli, da je javni potniški promet postal bolj cenovno dostopen. Z ustanovitvijo Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJJP) pa so prvič pod eno streho združili upravljanje avtobusnega in železniškega potniškega prometa.

“Ti ukrepi so šele začetek, v prihodnosti želimo dodatno digitalizirati javni potniški sistem, izboljšati kvaliteto storitev in omogočiti moderne oblike plačevanja,” je še dejal minister.

Na Nizozemskem veliko pozornosti namenjajo tudi načrtovanju učinkovitega intermodalnega potniškega prometa. Tamkajšnji sistem javnega potniškega prometa tako povezuje različne načine prevoza, vključno s kolesi, električnimi skiroji in souporabo avtomobilov.

Niels van Oort s Tehniške univerze v Delftu je v predstavitvi nizozemskega sistema javnega potniškega prevoza med drugim izpostavil, da se veliko število Nizozemcev od železniške postaje do službe oziroma doma pelje s kolesom.

Kljub temu pa ostajajo izzivi pri zagotavljajo dostopne mobilnosti. Marsikdo zaradi različnih dejavnikov, kot je na primer ekonomski položaj, lokacija bivanja ali pomanjkanje digitalnih veščin, težje uporablja javni potniški prevoz.

Težavo z zagotavljanjem mobilnosti na redkeje poseljenih območjih, s katero se sooča tudi Slovenija, tako naslavljajo s pomočjo prevozov po naročilu. Vendar ta sistem po van Oortovi oceni še ni dosegel zrele stopnje, veliko tovrstnih storitev pa preneha delovati po treh letih, predvsem na težav pri financiranju.

Tako kot na Nizozemskem tudi v Sloveniji avtomobil predstavlja glavno obliko prevoza, je izpostavil generalni direktor direktorata za prometno politiko na okoljskem ministrstvu Darko Trajanov.

Ta trend želijo ustaviti in okrepiti privlačnost javnega potniškega prometa. To ne bi bilo dobro samo z vidika varovanja okolja, temveč tudi z vidika prostora. V Ljubljano, kjer je okoli 27 odstotkov vseh delovnih mest, se namreč vsak dan pripelje okoli 120.000 do 140.000 avtomobilov. Posledično se potrebuje okoli dva milijona kvadratnih kilometrov parkirnih površin, je ocenil Trajanov.

Pristojni so zato sprejeli oziroma pripravljajo več ukrepov, s katerimi želijo povečati uporabo javnega potniškega prometa. Poleg že omenjen ustanovitve DUJPP, ki skrbi za usklajevanje železniških in avtobusnih voznih redov, želijo izboljšati fizično dostopnost železniških postaj, delajo pa tudi na prevozih na zahtevo.

V prihodnje želijo povečati število avtobusov na alternativna goriva, kot sta elektrika in vodik.

V nadaljevanju konference so različni strokovnjaki in panelisti spregovorili še o izboljšanju uporabniške izkušnje v javnem potniškem prometu ter načrtovanju intermodalnega potniškega prometa.

Konferenco je organiziralo nizozemsko veleposlaništvo v Sloveniji v sodelovanju z Inštitutom za politike prostora (IPOP) ter ministrstvom za okolje, podnebje in energijo.