Slovenske sorte paradižnika, ki jih je vredno ohraniti

Paradižnik je danes med najbolj priljubljenimi vrtninami, ki jih gojimo doma – naj bo to na balkonu, v visoki gredi ali na tradicionalnem vrtu. Ob obilju semen hibridnih in komercialnih sort pa se vse več Slovencev odloča za povratek k domačim, starih sortam. Zakaj? Ker domače sorte niso le okusnejše, ampak pogosto tudi bolj prilagojene našemu podnebju, odpornejše in predvsem – ohranjajo zgodbo.

Zakaj se domače sorte vračajo na vrtove

Vsako seme, ki je z domačega vrta prešlo iz rok babice na vnuka, nosi nekaj več. Spomin na okus poleti, na marmelado iz pečice, na paradižnikov sok iz sklede. Med domačimi slovenskimi sortami ima prav posebno mesto sorta Volovsko srce – simbol tradicije, velikosti in zrelosti v pravem pomenu besede.

Slovenci in domači paradižniki

Volovsko srce – mesnati velikan slovenskih vrtov

Srce, ki polni krožnike in spomine

Sorta Volovsko srce je v Sloveniji prisotna že desetletja. Gre za velike, mesnate plodove, ki lahko posamezno tehtajo tudi do 400 gramov ali več. Paradižniki so rahlo rebrasti, srčaste oblike, z zelo tanko kožico in izredno malo semen. Njihova notranjost je polna mesa in okusa – zato niso primerni le za solate, temveč tudi za pripravo omak, juhe in celo vlaganje.

V Sloveniji so se razvile lokalne selekcije Volovskega srca, ki se v majhnih podrobnostih razlikujejo od italijanskih ali francoskih različic. Na Gorenjskem in v delu Štajerske se gojijo nekoliko bolj podolgovate oblike, medtem ko v Prekmurju prevladujejo bolj okrogla “srca”.

Gojenje in posebnosti

• Potrebujejo oporo zaradi velikosti plodov.
• So poznejša sorta – prve zrele sadeže dobimo običajno konec julija.
• Zaradi tanke kožice niso obstojni za transport, zato jih v trgovinah redko najdemo.

Prav ta zadnja lastnost je glavni razlog, da jih ne gojijo množično – a za domače vrtnarje, ki iščejo okus in tradicijo, so prava izbira.

Jabolčni paradižnik – domač in kiselkast

Paradižnik, ki spominja na stare tržnice

Jabolčni paradižnik je še ena sorta, ki se je dolgo ohranjala na slovenskih vrtovih, zlasti na Štajerskem in v Prekmurju. Gre za okrogle, rahlo sploščene plodove, pogosto z rebrasto površino. Barva je živo rdeča, meso je čvrsto, okus pa nekoliko bolj kiselkast, kar ga naredi idealnega za solate in vlaganje.

Ta sorta je znana po svoji zanesljivosti – obrodi tudi v manj idealnih razmerah, dobro prenaša vročino in sušo. Je manj občutljiva za pokanje in bolezni kot mnoge sodobne sorte.

Češnjevci s koroških in gorenjskih vrtov

Majhni, a z značajem

Slovenski domači češnjevci se ne primerjajo z modernimi, enakomerne velikosti in sijaja. So raznoliki, pogosto različnih barv, a izjemno okusni. Najpogosteje jih najdemo na Koroškem in Gorenjskem, kjer so jih vrtičkarji sadili ob robovih gred, da so “za sproti”.

Ti češnjevci so:

• sladki,
• odporni,
• pogosto kar sami kalijo naslednje leto,
• idealni za prigrizke, otroške roke in okras.

Njihova glavna prednost je naravna odpornost in zmožnost prilagoditve. So pravi dokaz, da za odličen okus ni treba veliko.

Rdeči babičin paradižnik

Imena morda nima, zgodbo pa zagotovo

V marsikateri slovenski vasici boste slišali: “To je bil babičin paradižnik.” Gre za sorte, ki niso registrirane, nimajo komercialnega imena, a se prenašajo iz leta v leto. Plodovi so srednje veliki, globoko rdeči, z rahlim rebrastim vzorcem. Okus je poln, pogosto rahlo sladkast z izrazitim paradižnikovim zaključkom.

Te sorte so pogosto edinstvene za posamezno gospodinjstvo, družino ali vas. Shranjevanje semen in sejanje lastne selekcije je ustvarilo genetsko pestrost, ki se je ne da kupiti.

Paradižniki na domačem vrtu

Stara ljubljanska sorta

Zgodovina na krožniku

Čeprav ni uradno zabeležena, nekateri starejši pridelovalci v okolici Ljubljane omenjajo sorto, ki so jo poznali kot “domači ljubljanski paradižnik“. Bil je srednje velik, zelo obstojen, z večjo vsebnostjo kisline. Primeren za vlaganje, mezge in dolgotrajno skladiščenje.

Domnevno je bil ta paradižnik priljubljen na ljubljanski tržnici pred desetletji, preden so ga izpodrinile tuje sorte. Danes ga še najdemo na semenarskih izmenjavah in v zbirkah ljubiteljskih vrtnarjev.

Zakaj je pomembno ohranjati domače sorte

Vsako seme, ki zraste iz domače rastline, je tudi del prehranske suverenosti. V dobi, ko je vse več semen patentiranih, hibridnih in vezanih na komercialne verige, domače sorte pomenijo samozadostnost, stabilnost in ohranjanje biotske raznolikosti.

Domače sorte:

• so prilagojene našim razmeram,
• imajo bolj stabilen okus,
• ohranjajo kulturno dediščino,
• omogočajo izmenjavo med vrtičkarji in gradnjo skupnosti.

Kako pridobiti domača semena

Izmenjave, sejmi, društva

V Sloveniji je vedno več pobud za ohranjanje in izmenjavo semen. Društva kot so Društvo za ohranjanje biotske pestrosti, Semenska knjižnica in številni lokalni vrtnarski sejmi omogočajo dostop do starih sort.

Najboljši način je, da poiščete nekoga, ki že goji določeno sorto, in ga prosite za nekaj semen. Povejte, zakaj vas zanima, in skoraj gotovo jih boste prejeli z veseljem – skupaj z zgodbo.

Naj bo prihodnost paradižnika tudi slovenska

Paradižnik ni le pridelek. Je simbol poletja, domače kuhinje, spominov in ponosa. Če si želimo ohraniti raznolikost okusov, ki so jih poznale naše babice, moramo skrbeti tudi za to, da bodo domače sorte preživele. Gojenje Volovskega srca, babičinega paradižnika ali domačih češnjevcev ni le vrtnarska odločitev – je dejanje skrbi za tradicijo.

Zakaj paradižniki tako radi počijo – in kako to preprosto preprečite

Objava Slovenske sorte paradižnika, ki jih je vredno ohraniti se je pojavila na Vse za moj dan.