S Šutarjevim zakonom Slovenija vstopa v anarhotiranijo

Z uveljavitvijo Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oz. Šutarjevega zakona, Slovenija vstopa v novo obdobje – anarhotiranijo, ki za Slovenijo predstavlja nevaren zdrs v državo izrednih pooblastil. Gre za zakon, ki posega v številne temeljne podsisteme, od kazenskega in sodnega sistema do socialne države. Golobova vlada ga je politika sprejela v senci brutalnega napada v Novem mestu, kjer je življenje izgubil 48-letni Aleš Šutar. 

V središču pozornosti so predvsem nova pooblastila policije, ki med drugim uvaja možnost vstopa v stanovanja brez sodne odredbe. To naj ne bi predstavlja hišne preiskave, a razlika je v praksi tanka. V dvanajstih urah po pregledu mora policija o ukrepu obvestiti generalnega direktorja policije in nadzorni direktorat MNZ, vendar se poraja vprašanje pojavlja: ali se Slovenija s tem odmika od ustavnega načela nedotakljivosti stanovanja?

Podobno dilemo sprožajo novosti na varnostno tveganih območjih. Policija bo lahko izvajala fotografiranje, video- in avdiosnemanje s tal, iz vozil, zgradb ali z droni. Območja bo na podlagi kriminalitetnih kazalnikov določil direktor policijske uprave ali generalni direktor policije, odredbo pa bo moral potrditi preiskovalni sodnik. Gre za nadzor, ki bo časovno omejen, a ne več osredotočen na konkretnega osumljenca, temveč na celotno območje, kar pomeni široko obdelavo podatkov ljudi.

Foto: Bobo

Novost je tudi preoblikovanje malih tatvin in poškodovanja tuje stvari v prekršek, kar bo avtomatično ustavilo vse tekoče kazenske postopke. Generalna državna tožilka Katarina Bergant opozarja, da bo prišlo do „velike dekriminalizacije“, zaradi katere bodo predvsem povratniki ušli kazenskemu postopku, hkrati pa obstaja pravna praznina glede že odprtih zadev. Kazenskopravni strokovnjak Blaž Kovačič Mlinar opozarja, da zakon niti ne določa jasno, kdo sploh odloča o tem, ali je dejanje prekršek ali kaznivo dejanje – kar je temelj pravne države.

Zakon prinaša tudi višje kazni za nasilništvo, pregon lahke telesne poškodbe po uradni dolžnosti ter možnost izjemnega podaljšanja pripora za najhujša kazniva dejanja na skupno do treh let.

Gre za skupek ukrepov, ki po oceni kritikov vse bolj premikajo ravnotežje med svoboščinami in represivnimi pooblastili države. Dr. Stane Granda je ob sprejetju zakona dejal, da „Šutarjev zakon postaja del problema“, in dodal, da so „edina rešitev nove volitve“.

Akademik in publicist dr. Stane Granda (Foto: Polona Avanzo)

Šutarjev zakon je posledica tragičnega umora Aleša Šutarja, ki so ga zagrešili pripadniki romske skupnosti. Kot je že opozorila opozicija, namesto, da se sprejema ekstremnih in sistemsko tveganih ukrepov, bi bilo veliko smiselneje dosledno uresničevati že obstoječo zakonodajo, ki je povsem dovolj, če se uporablja enako za vse: brez privilegijev za ene in brez selektivne strogosti za druge.

Sara Kovač