Romana Krajnčan. Lahko rečem, da je, Kako je Mravljica postala Huda, moja najboljša predstava.

2 hours ago 25

Romana Krajnčan je na ogled postavila družinski muzikal Kako je Mravljica postala Huda. Pogovor z njo razkriva vse o nastanku in kje si ga lahko ogledate.

Draga Romana, lep pozdrav na mojem portalu. Razlog pa je plesna pravljica, ki si jo postavila na oder in malo preobrnila naslov narodne pesmi Huda mravljica (za katero se mi zdi, da je kar tvoj zaščitni znak) v Kako je Mravljica postala Huda. Zakaj Mravljica in zakaj Huda obe z veliko začetnico?Huda mravljica je moja prva pesem, ki sem jo posnela leta 1989 in je na moji prvi kaseti. Našla sem jo v kjigici Kdo bo z nami šel v gozdiček, ki sem jo brala svojemu prvorojencu Kristijanu. In prav on je napisal zgodbo in scenarij za moj nov muzikal z naslovom Kako je Mravljica postala Huda. Zelo sem upala, da bo sprejel povabilo k sodelovanju, saj sem vedela, da boljše zgodbe ne more napisati nihče. Rastel je ob mojih pesmicah, že v šoli je pisal odlične spise in kasneje scenarije tudi za svoje filme. Poigral se je z besedo ‘hud’. Ali je hud tisti, ki se ga vsi bojijo, ali tisti, ki zna biti pogumen, prijazen in se zna opravičiti, če komu naredi krivico? Mravljica ima res čudovito zgodbo. Mimogrede izvemo tudi kaj je ritem, melodija, spoznamo inštrumente kot so orglice in tuba. Ker je Kristijan vrhunski glasbenik, bobnar in violončelist, je te glasbene pojme imenitno vključil v zgodbo. Tudi naslov je Kristijanova ideja.

Gre za nekakšen ‘the best of’ tvojih pesmi, ki jih pozna zelo širok spekter generacij. Kako si naredila izbor in kaj te je vodilo pri tem?
Ker imam posnetih in priljubljenih pesmi za otroke več kot 200 je bil izbor za predstavo kar velik izziv (smeh). V muzikalu pesmi zaživijo povsem drugače, pesmi so namreč zavozlane in te vozle je potrebno odkriti, jih razvozlati, še sreča, da mi pomaga Mravljica, ki bi rada bila huda, čarozvočni Čaroblik, njegova senca in vsi otroci v dvorani.

Predstavo napoveduješ kot družinski muzikal saj pri njej sodelujeta oba tvoja sinova, Žigan s koreografijo, Kristijan s scenarijem in mož Lojze z glasbo. Kako intenzivno pa je sodelovanje z družinskimi člani? Si ti vodja projekta ali imate vse ‘funkcije’ demokratično razdeljene?
Muzikal je družinski predvsem zato, ker je namenjen vsem generacijam. Moje pesmi že desetletja povezujejo starše in otroke – tisti, ki so me poslušali kot otroci, danes pripeljejo svoje otroke. To ustvari res posebno vzdušje. Seveda pa sem izjemno vesela, da pri projektu sodelujemo tudi kot družina. Z Lojzetom sva vse moje otroške pesmi ustvarila skupaj – on jim je dodal bogate aranžmaje in glasbeno širino. Kristijan je prispeval zgodbo, ki mi je res pisana na kožo, Žigan pa kot koreograf in avtor številnih idej v predstavi daje poseben pečat. Hvaležna sem jim, da so si ob vseh svojih projektih vzeli čas za to skupno zgodbo. Vsi pa se strinjamo, da takšnih kakovostnih predstav za otroke zelo primanjkuje.

Se vseeno zgodi, da ne moreš iz starševske kože in si mogoče malo pokroviteljska nad sinovoma in komandiraš moža hehehe ali niti slučajno?
To bi morala vprašat moje fante (smeh). Jaz mislim, da ne – sta odrasla, odgovorna in srčna človeka. Ob njiju se počutim sproščeno in srečno.

Kako se je Žigan lotil koreografije in kakšen plesni stil je ubral saj ga poznamo tako s hip hop polja kot s polja sodobnega plesa?
Žigan je koreografijo tesno povezal z glasbo in liki v zgodbi. Imel je veliko ustvarjalne svobode, tudi zato, ker sta Nace in Veronika izjemna plesalca. V predstavi se prepletajo različni stili – od hip hopa do fizičnega in senčnega teatra. Vsaka scena ima svoj značaj. Tudi mene je lepo vključil v dogajanje. Ponovno se je izkazal kot raznolik in premišljen koreograf.
Predvidevam, da si mu popolnoma zaupala?
Popolnoma.

Kako sta se torej znašla plesalca Veronika Valdes in Nace Novak v muzikalu?
Ko je bila zgodba napisana, smo razmišljali, kdo bi lahko oživil lik Mravljice. Idej je bilo veliko, a Žigan in Kristijan sta bila enotna – da je ta vloga pisana na kožo Veroniki Valdes. Z njo sta že sodelovala več predstav, resda bolj plesnih in za odrasle, a tudi za sekundo nisem podvomila v njun predlog. Popolnoma sem jima zaupa, Veronike osebno nisem poznala. Ko sva se prvič srečali, sem takoj začutila, da je prava. Tudi Naceta Novaka je predlagal Žigan in danes lahko rečem, da si boljše ekipe ne bi mogla želeti. Vsi so vrhunski plesalci in izjemno predani. Meni pa so mladi ustvarjalci velik navdih – tako da tudi sama z veseljem zaplešem.

Vem, da si mnogokrat sodelovala s PŠ Miki. So s tabo tudi tokrat oz. kdo so plesni prijatelji, ki jih omenjaš v gledališkem listu?
S Plesnim klubom Miki sodelujem že vrsto let, s Sašo Eminič pa sva ostali tudi prijateljici. Seveda sem jih povabila k sodelovanju tudi tokrat. Pridružijo se nam ob koncu pri pesmi Moč srca, koreografijo za mlade plesalce pa je pripravila Anja Jurič. Na vsakem gostovanju vključimo tudi lokalne plesalce, ki pripravijo svojo koreografijo – tako se povezujemo in mladim omogočimo dragoceno izkušnjo. V Portorožu smo sodelovali s studiem MAD V, na Bledu bomo z MM Studio Eleven … in tako bomo nadaljevali po Sloveniji.

Gib te je vedno nekako inspiriral, imel pri tvojih nastopih pomembno vlogo. Kje tiči razlog, da kot pevka koketiraš z gibom?
Res je, ples me spremlja že ves čas in v njem iskreno uživam. Žigan me celo pohvali (smeh). Včasih si kar mislim, da ima morda on vsaj malo plesnega talenta po meni.

Slovenci imamo radi muzikale, tako domače kot tuje. Zakaj nas navdušujejo in zaupaj nam kateri pa recimo navduši tebe oz. bi si želela v njem sodelovati?
Videla sem kar nekaj muzikalov, še posebej so me navdušile produkcije v Londonu – morda celo bolj kot na Broadwayu. Zelo so me očarali Matilda, Levji kralj in Cabaret. Pri muzikalu me najbolj pritegneta energija in karizma izvajalcev. A najraje nastopam prav v svojem muzikalu Kako je Mravljica postala Huda – lahko rečem, da je to moja najboljša predstava.

Iskreno ti ploskam, da si kot ustvarjalka zagrizla še v producentske vode, kar se mi zdi na naši sceni poseben izziv. Kakšen plan nastopov imate? Kje lahko vidimo ponovitve tvojega najnovejšega muzikala Kako je Mravljica postala Huda?
Res je velik izziv – muzikal sem pripravljala več kot eno leto. Zelo sem vesela sodelovanja s Kino gledališčem Bežigrad, kjer smo imeli vaje, premiero in že več kot deset ponovitev. Primorsko premiero pa smo izvedli v Avditoriju Portorož. Hvaležna sem koproducentom in podpornikom, ki prepoznavajo pomen kakovostnih vsebin za otroke. Z muzikalom želimo skozi glasbo in zgodbo graditi svet, v katerem se otroci počutijo varno, sproščeno in sprejeto. Veseli me, da predstava živi in navdušuje. Imamo ponovitve v Kino gledališču Bežigrad, 6. aprila bomo v Festivalni dvorani na Bledu, dogovarjamo se za gostovanja po vsej Sloveniji.
Zakaj praviš, da je to tvoja najboljša predstava?
Ker se je vse tako lepo povezalo – zgodba, glasba, ekipa, kostumi, koreografija …

Vabljeni k ogledu napovednika in seveda muzikala.

Hvala ti in želim uspešno, da vas vidi in sliši čim več otrok, mladostnikov in odraslih. Da svet ne bi bil tako požrešen kot huda mravljica.
Hvala za lepe želje. Lepo te vabim, da nas prideš pogledat – zelo te bomo veseli. Naša mravljica ni huda zato, ker bi bila zlobna ali požrešna, ampak zato, ker si upa biti prijazna, pogumna in srčna. Verjamem, da prav takšne zgodbe danes potrebujemo – zgodbe, ki povezujejo generacije. Glasba in ples pa sta tista jezika, ki nas vedno znova združita.

Read Entire Article