Recenzija knjige: Milan Hibšer, ORGANOGRAFIJA

Katoliška Bogoslovna fakulteta Univerze v Zagrebu, 2025,

192 str., 25,00 €

Piše: Franc Križnar

Milan Hibšer, ORGANOGRAFIJA, Zagreb, 2025, naslovnica

S sosednje hrvaške, konkretno zagrebške glasbene scene lahko poročamo spet o novi pridobitvi. Zagrebški organist in pedagog, predstojnik Inštituta za cerkveno glasbo Katoliške bogoslovne fakultete Univerze v Zagrebu in aktualni urednik zagrebške revije Sv. Cecilija Milan Hibšer (1978) je izdal novo knjigo Organografija (KBF, 2025). Delo je izšlo kot monografija in hkrati kot učbenik za področje orgel. Poleg zgodovinskih in tehničnih aspektov je v knjigi na 192 str. in v trdi vezavi prikazan razvoj glasbenega inštrumenta »tisočerih piščali« – orgel širom evropskega prostora.

Poleg tekstualnega dela bogato slikovno gradivo še z druge strani osvetljuje ta večni glasbeni inštrument. Z organografijo je avtor osvetlil disciplino, ki opisuje gradnjo (ustroj) inštrumenta (orgle in sorodna glasbila) in njihov zgodovinski razvoj. Gre za teoretično in praktično disciplino, ki se ukvarja z raziskavo in klasifikacijo orgel po različnih kriterijih. Avtor jih tako prikaže slogovno (država, šola, izdelovalci) in po načinih izvedbe določenih osnovnih sestavnih delov orgel (traktura, zračnice). Tako se po avtorjevih besedah organologija razlikuje od organografije, ki inštrumente samo opisuje. Organograf pa je torej oseba, ki preučuje zgodovinske orgle, spremlja razvoj njihove izdelave ter tehnično in tonsko izpopolnjevanje orgel. Oboje, torej organografija kot organologija pa izhajata iz grške besede organon. Pomeni glasbilo, inštrument, orodje in grafija – pisati, opisovati oz. logos – beseda (znanost). Seveda je to lahko nastalo samo zaradi relativno bogatega tovrstnega (hrvaškega) opusa: kar zadeva inštrumente-orgle, njihovo proučevanje pa tudi pedagogiko. V knjigi lahko najdemo vse tovrstne aspekte: umetnost, znanost in pedagogiko.

Avtor Milan Hibšer je knjigo razdelil na 12 poglavij: zgodovina orgel (uvod, inštrumenti-predhodniki orgel, Stara Grčija in Rim ter vrnitev orgel na Zahod), akustika in piščali (akustika, piščali in nastanek tona v piščalih), orgelski registri (principali, pokrite piščali, flavte, ozko menzurirani registri/godala, registri s stožčastimi piščalmi, jezičniki, alikvoti in miksture), igralnik (manual, pedal, stopalke za žaluzije in crescendo, manubriji, stiki in ostali pripomočki), zračnice, traktura in meh (zraćnice, zračnice s tonskimi kancelami, zračnice z registrskimi kancelami), temperacija, intonacija in uglasitev piščali, tipi orgel: nemški (severna in južna Nemčija, romantizem v Nemčiji), francoski in italijanski (barok in romantizem), španski in portugalski ter angleški barok. Da bi se na koncu sprehodil še skozi izbor hrvaških orgel, ki jih avtor razdeli glede na geografsko hrvaško širino na severno in južno Hrvaško. Po uvodnem predgovoru sledijo še avtorjeve zaključne misli. V njih Hibšer opozori na bogastvo in raznolikost hrvaških orgel. Te imajo po eni strani svojo slogovno in zgodovinsko raznolikost kot seveda dandanašnje stanje, ki je vseskozi evropsko primerljivo. Tovrstna hrvaška glasbena dediščina je vsekakor na zavidljivem položaju, njihov »organum« pa je vsekakor vreden omenjene predstavitve. Od znanstvenega aparata pa sledi še (uporabljena) literatura, recenzije (Danijel Drilo, Marko Đurakić in Mario Perestegi); in zapis o avtorju. Delo poleg že omenjenega bogatega in raznolikega slikovnega gradiva, krasi še 206 opomb. Cena knjige je 25,00 evrov.

Knjigo je v 300 izvodih izdal KBDF v Zagrebu (2025; zanjo dekan prof. dr. Mario Cifrak), od že navedenih recenzentov sta dva še posebej izpostavljena, navedena: Danijel Drilo in Marko Đurakić, lektorja sta Irma Boršić in Andrea, grafično oblikovanje in prelom je opravil Marijan Boršić, ml., knjigo pa je natisnila Stega Tiska, d.o.o. Zagreb. Izid monografije je omogočilo pristojno resorno hrvaško Ministrstvo za znanost, izobraževanje in mladino.Zahtevno besedilo je nekako razprto med že omenjene slike in ilustracije. Tako delo deluje obenem kot visoko strokovno kot poljudno in tudi pedagoško čtivo.

Avtor Milan Hibšer