Kritika: Violinsko-violski DUO CernaBella v p. c. sv. Martina v Šmartnem/Podvrhu

Na letošnjem 4., predzadnjem koncertu 17. Vranskih poletnih večerov 2025 sta nastopila Ervin Luka Sešek in dr. Amber Archibald Sešek

Piše: Franc Križnar

Naslovnica sporeda

Podružnična cerkev sv. Martina v Šmartnem/Podvrhu

Na Vranskem se v poletnem glasbenem smislu vse odvija v cerkvenih prostorih. Četudi imajo poleg le-teh na razpolago še Schwentnerjevo hišo, je posebnost teh Vranskih poletnih večerov le v tem, da se odvijajo pretežno v cerkvenih prostorih. Potem, ko so v organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko letos že nastopili Izidor Erazem Grafenauer s kitaro in teorbo (7. 6. v p. c. sv. Marije Magdalene na Ločici pri Vranskem) in člani orkestra Concertgebouw iz Amsterdama (19. 7. v p. c. sv. Mohorja in Fortunata v Stopniku), sta tokrat (26. jul.) v p. c. sv. Martina v Šmartnem/Podvrhu v DUU CernaBella nastopila mednarodna umetnika: violinist in violist Ervin Luka Sešek in njegova življenjska ter umetniška partnerica violistka dr. Amber Archibald Sešek. Oba zdaj izhajata iz nove domovine, ZDA (Teksas), sicer pa je E. L. Sešek rojeni Srb (Beograjčan), izšolan pa v Sloveniji, A. Archibald pa izhaja iz Dominikanske republike oz. Paname. Oba pa seveda predstavljata edinstveni godalni DUO. Naslov njunega Dua (CernaBella) »črna in bela svetita skupaj« pa je razložil E. L. Sešek, saj je dobršen del tega recitala tudi pokomentiral kar sam.

Poleg solistične in še kakšne (skupne) glasbene kariere sta oba skupaj ustanovila glasbeno šolo Sešek String Studio v Sugar Landu v Teksasu. Kot cenjena pedagoga sta navkljub svoji mladosti že izobrazila številne mlade glasbenike in so tudi že v (glasbeni) profesiji.

Začetek z violino in violo

Tako kot je že zasedba violine in viole ali celo dveh viol (a cappella, torej brez spremljave) nekaj posebnega, je bil tudi njun tokratni nastop samosvoj in poseben. Saj sta umetnika perfekcionista: najprej vsak na svojem ali ker na svojih inštrumentih, potem pa še v izjemnih duih. V debeli uri smo v izjemno akustični in odlično restavrirani p. c. sv. Martina slišali izključno glasbo za njuno zasedbo; še več: same izvirnike za to rariteto: Duo v G-duru, KV 423 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Lament/Žalostinko Angleža Franka Bridgea (edino za dve violi), Serenado op. 45 Nemca Paula Klengela, Tri madrigale, H 313 Čeha Bohuslava Martinuja in za dodatek še Tango Argentinca Carla Gabriela in tri od 12 duetov op. 60 Avstrijca Roberta Fuchsa.Prevladovala je sicer zasedba za violino in violo, prava rariteta pa je bila njuna zasedba dveh viol. Tehnično in tonsko sta umetnika nenavadna, perfektna in še kaj. Njun prebrani izbor skoraj same izvirne glasbe za njuno zasedbo pa je še dodatno botroval izjemnim in žametno obarvanim violskim notam. Odzivanje glasbe tega Dua je več kot kompetentno. Zlasti sta enkratna v številnih tonskih niansah, lahko bi rekli v »duha jemajočih« niansah. Tudi zaradi odličnega inštrumentarija; E. L. Sešek igra n. pr. na violino Jasona Starkieja. Polnoštevilno in naklonjeno občinstvo je bilo z menoj več kot v soglasju.

Nadaljevanje z dvema violama

Za sklep letošnje edicije 17. Vranskih poletnih večerov pa prireditelji, ZKTŠ Vransko, napovedujejo še nastop inštrumentalnega tria, ki ga sestavljajo flavtistka E. N. Kozmus, violončelistka K. Pečar in harfistka M. Zlobko Vajgl v soboto, 6. sep. v ž. c. sv. Mihaela na Vranskem; takrat z deli skladateljev M. Glinke, C. Debussyja, J. Iberta, M. Ravela, N. M. Mostlerja in A. Oelschlegla. Vse to, kar smo slišali letos, kar kliče po novi, zdaj že 18. izdaji Vranskih poletnih večerov (2026). Ne le, da po tem kličejo izjemni umetnostnozgodovinski prostori Vranskega in njene bližnje ter daljne okolice, zlasti še cerkveni prostori-ter številno občinstvo, vse to skoraj terjajo.

Zaključek v objemu