Psihologi pojasnjujejo, zakaj ob polnoči ne čutimo veselja

Žalost za novo leto

Polnoč na silvestrovo ima v kolektivni domišljiji poseben status. Ognjemeti, penina, objemi in glasno odštevanje obljubljajo trenutek čistega veselja. A resnična izkušnja je pogosto drugačna. Veliko ljudi v tistem trenutku ne občuti evforije, temveč nekaj tišjega, bolj notranjega. Olajšanje. Kot bi se nekaj zaprlo, odvezalo ali vsaj za hip umaknilo iz misli.

Tak občutek ni izjema in ne pomeni, da je z nekom nekaj narobe. Nasprotno. Gre za precej razširjen psihološki odziv, ki ima več plasti in zelo malo skupnega s pomanjkanjem prazničnega duha.

Teža leta, ki se končno izteče

Za večino ljudi leto ni niz lepih trenutkov, temveč skupek obveznosti, skrbi, odločitev in pritiskov. Tudi dobro leto nosi utrujenost. Polnoč simbolično pomeni konec tega obdobja. Ne zato, ker bi se vse dejansko spremenilo, temveč ker se zapre časovni okvir.

Psihološki občutek zaključka

Človeški um potrebuje meje. Ko se leto konča, se zapre mentalni predal. Skrbi se ne izbrišejo, a izgubijo oznako »še eno leto«. Ta simbolni rez pogosto prinese olajšanje, ne glede na to, kakšno je bilo preteklo leto.

Ko veselje zahteva več energije kot olajšanje

Veselje ni pasivno čustvo. Zahteva prisotnost, odprtost in notranji prostor. Olajšanje je drugačno. Pride samo od sebe, kot izdih po dolgem zadrževanju sape.

Utrujenost ob koncu leta

December je pogosto naporen. Družabni pritiski, zaključevanje obveznosti, pričakovanja drugih in lastna merila ustvarijo stanje, v katerem telo in misli hrepenijo po koncu. Olajšanje je v takem stanju bolj dostopno kot navdušenje.

Pritisk, da bi morali biti srečni

Silvestrovo ima močno družbeno scenografijo. Veselje je skoraj obvezno. Ravno ta zahteva lahko zmanjša pristno čustvo.

Notranji razkorak

Mnogi ob polnoči preverjajo, ali čutijo to, kar bi po vseh pravilih morali čutiti. Ta notranji nadzor duši spontanost. Olajšanje pa se pojavi brez preverjanja, brez vprašanja, ali je dovolj močno ali primerno.

Tišina po odštevanju

Po zadnjem ognjemetu pogosto nastopi kratek, skoraj neopazen trenutek tišine. Tudi v hrupnem okolju se nekaj umiri. Ta prehod je ključen.

Občutek, da je najhujše mimo

Ne glede na vsebino preteklega leta obstaja občutek, da je preizkušnja zaključena. Novo leto še nima teže. Ne nosi obveznosti, še ne zahteva odločitev. Ta praznina je za marsikoga pomirjujoča.

Zakaj je olajšanje praznični občutek?

Kultura pogosto poveličuje srečo, redkeje pa priznava pomen olajšanja. A prav slednje je pogosto znak psihološke razbremenitve.

Manj je lahko dovolj

Ni nujno, da novo leto začnemo z navdušenjem. Občutek, da smo preživeli leto, da smo nekaj zaključili in da si lahko za trenutek oddahnemo, je povsem zadosten. Olajšanje je pogosto prvi korak k počasnejšemu, bolj realnemu veselju.

Polnoč kot mejnik, ne kot vrhunec

Silvestrova polnoč ni nujno najlepši trenutek. Pogosto je le prehod. In prav v tem je njena vrednost. Ne zahteva, da smo srečni, temveč le prisotni.

Olajšanje ob polnoči ni znak praznine, ampak znak, da se je nekaj izteklo. Za mnoge ljudi je to dovolj. Veselje lahko pride kasneje, tišje in brez odštevanja.

Majhna silvestrska navada, ki se prenaša bolj po občutku kot po pravilih

Zakaj se med prazniki čas zdi počasnejši – in zakaj se ritem dni takrat res spremeni

Objava Psihologi pojasnjujejo, zakaj ob polnoči ne čutimo veselja se je pojavila na Vse za moj dan.