ARTICLE AD
Če ste se slučajno izgubili v imenih Volkswagnovih avtomobilov na črko »T«, bo zadrega še hujša. Razkrili so namreč Tayrona, ki se uvršča med Tiguana in Tuarega ter nagovarja družine ponajprej s prostorom.
Iz Kitajske z lepimi pozdravi. Poleg Cupre Tavascana je to že drugi avtomobil, ki ga je Volkswagen iz modela prve generacije (2018) v drugi prilagodil za evropske trge. Tega ne poganja izključno elektrika, temveč zanesljiva mešanica bencinskih in dizelskih motorjev, morebiti začinjena s priključnim hibridom ter ni zgolj dobro raztegnjen Tiguan (kot je bila dosedanja izvedba Allspace).
Po površnem pogledu sem najprej pomislil, da so Passata opremili z višjim podvozjem in ga uvrstili med tako imenovane SUV-e. Pustimo ob strani diskrepanco z oznako, dejstvo je, da Tayron z dolžino 4,8 metra (medosna razdalja 2791 milimetrov) ni podaljšani Tiguan niti cenejši Tuareg, temveč – kljub nesporni podobnosti z zadnjim – čisto svoj model. S tem sem posredno odkril, koga nagovarja. Torej: kupce, ki iščejo prostornost ob nižjih zneskih, čeprav z dobrimi 42 tisočaki začetne cene in 61 tisočaki modela, ki sem ga kratek čas vozil, ne moremo ravno govoriti, da z nakupom praktično oropamo proizvajalca. Ali pač?
Kombinacija minimalističnega oblikovanja je ozaljšana s svetlobnimi elementi, kar je najbolj očitno v sijalkah po celotni širini spredaj in zadaj z osvetljenima logotipoma. Na neki način je svetlobni poudarek postal že nekakšen zaščitni znak Volkswagna. Prav tako ni mogoče spregledati izboljšav, ki so bile tokrat narejene v smeri povečanja udobnosti in varnosti. Do česa ste upravičeni, je odvisno od izbrane različice (Life, Elegance, R-Line, 4ALL in 3Joy) ali paketa, a na seznamu so nadvse zanimive stvari. Na primer, ob matričnih prilagodljivih žarometih še blažilniki z električnimi ventili za nadzor pritiska olja, ki skrbijo za prilagajanje podvozja voznim razmeram. Ob podrti zadnji klopi se sprosti več kot 2000 litrov prostora (885 litrov brez podiranja), in celo če se odločite za sedem sedežev, ostane 346 litrov.






Poleg zdaj že običajnih podpornih sistemov, za katere sva z Matjažem v dosedanjih testih vozil ugotovila, da večinoma delujejo dobro, so dodali še opozorilo ob izstopu iz vozila, pomočnika za vleko prikolice in opozorilo v primeru nepozornosti voznika. Če ste navajeni, da med vožnjo pogledujete na stran, vam bo opozarjanje rahljalo živce. Pozornost nadzira kamera v vzvratnem ogledalu, ki pa »slike« nikamor ne pošilja.
Zlahka potrdim, da je prostora veliko in da je prijetno voziti. S štirikolesnim pogonom, ki ga uravnava sam, mu težav ni povzročala blatna strma pot, po kateri sem nameraval peljati, a sem se na koncu premislil. Pnevmatike niso bile ravno temu namenjene. Nikakršnih težav pa ni povzročal v tem primeru dizelski motor, saj sem jasno občutil, da je navora in moči dovolj. Poleg 2-litrskih dizelskih motorjev s 110 in 142 kilovati (150 in 193 konjskih moči) sta na voljo še 1,5- in 2-litrski bencinska s 110 in 265 kilovati (150 in 265 konjskih moči), po želji tudi v različici priključnega hibrida. Baterija ima dvakrat večjo kapaciteto – skoraj 20 kilovatnih ur – v primerjavi s prejšnjo generacijo, kar omogoča doseg do 100 kilometrov. Sistemska moč znaša 150 ali 200 kilovatov (204 ali 272 konjskih moči). Podprto je 11-kilovatno polnjenje na izmenični in 40-kilovatno na enosmerni tok, pri čemer ni nepomembno, da je baterija tekočinsko hlajena in ima vgrajen sistem predgretja. Pogon je izveden na prednji ali na vsa štiri kolesa, odvisno od želja in finančnih zmožnosti.
Kot je smel Tayron, so smeli tudi načrti. Do konca leta napovedujejo prodajo med 400 in 500 vozil, ki so izdelana v Nemčiji in nosijo oznako »družinski SUV«.
The post PRVI VTIS VW Tayron: Prostoren, udoben, a brez prave iskrice appeared first on Tehnozvezdje.