Primož Premzl o iskanju sogovornika za muzej: “Če seveda ne bo odziva v Mariboru, bo pač ta zgodba dobila nadaljevanje nekje drugje.”

V oddaji Kulturni izziv je bil gost Primož Premzl, galerist, založnik in zbiratelj, ki je pred dvema letoma dobil veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. V 30 letih delovanja je izdal več kot 60 del, pri njih pa je bil založnik, urednik, avtor ali soavtor.

Pritegnilo ga je založniško delo, zato se ga je lotil

Pravi, da naključij ni. Pred skoraj 40 leti je v mariborski Galeriji Ars začel prve korake. Kasneje se je osamosvojil. Izdal je svojo prvo knjigo na povabilo Pomurske založbe. »To me je tako pritegnilo. Sam proces dela, ki sem se ga takrat v tej založbi priučil, da sem enostavno rekel: ‘To je to, kar me zanima.’ Od takrat dalje izdajam knjige,« je dejal Primož Premzl in dejal, da je prapočelo vsega njegova zbirateljska pot.

Zbiral je razglednice, znamke, nato še veliko drugega

Zbirati je začel že v otroštvu, nekoliko kasneje stare fotografije, razglednice. Zdaj je sicer kar težko najti razglednice. Pa se je spomnil, kdaj je bila zlata doba razglednic. V zadnjih letih pa izgublja poslanstvo. Pravi, da množičnega pošiljanja razglednic več ne bo, da gre za pot, s katere ni povratka.

Sodobni izzivi digitalizacije in popisa celotne zbirke

Med drugim je izdal knjigo, v kateri je popis njegove zbirke. Sam je bil uspešen na razpisu, tako da je lahko delal na digitalizaciji svoje zbirke. Premzl pojasnjuje: »Kot pika na i je nastala ta knjiga, v kateri predstavljam svojo zbirko. Seveda, površinsko, po tematikah. To je neka osnova za naprej. Želim si, da bi z digitalizacijo in popisom zbirke nadaljeval. Čakam na pravi razpis. Verjetno pa bo v nekem trenutku tudi napočil čas, da bo ta zbirka morala dobiti novega lastnika. V smislu tega, da bo ta zbirka nekoč pristala v eni od javnih institucij, da bo na voljo vsem uporabnikom.« Zbirka je na voljo tudi raziskovalcem.

Enajstletno zbiranje slikovnega materiala Maribora pred nastankom razglednic

»Po prvi knjigi razglednic sem se odločil, da bi Maribor rad prikazal tudi po slikovni plati pred nastankom razglednic. To pomeni od prvega slikovnega gradiva, ki obstaja za mesto, to se pravi od prve polovice 17. stoletja do konca 19. stoletja, začetka 20. stoletja. In ta projekt, ki je na koncu doživel izdajo v knjigi Mariborske vedut, je trajal celil enajst let.” Največ slikovnega gradiva je našel v Gradcu.

»Tegetthoff je zame osebno največja zgodovinska osebnost, ki je bila v tem mestu kadarkoli rojena.«

Več let pa že odkriva tudi zanimive osebnosti, ki so povezane z Mariborom, s Štajersko, s Slovenijo. Ne samo, da zapiše ali pove, za koga gre, ampak razišče čim več o življenju te osebe in podrobnosti, kako je povezana s Štajersko, z Mariborom. Tako si je vzel čas za Wilhelma von Tegetthoffa, Mariborčana, ki je razbil italijansko mornarico. »Pri Tegetthoffu je bila enostavna zgodba, da je bil pač nemškega rodu. Maribor je bil pač nekoč nemški,« izpostavlja Premzl, ki še vedno opaža, čeprav smo že nekaj let v Evropski uniji, odklonilen odnos do vsega nemškega: »Kljub temu, da je to del naše zgodovine. Tegetthoff je zame osebno največja zgodovinska osebnost, ki je bila v tem mestu kadarkoli rojena. Najdete ga v vseh pomembnejših enciklopedijah.« Tudi tam, kjer opisujejo najpomembnejše pomorske bitke. Ne nazadnje je naveden med 19 najpomembnejšimi admirali.

Na nivoju mesta ne najde sogovornika, ki bi mu prisluhnil in pomagal pri realizaciji muzeja o Tegetthoffu

Sam si je dal zašiti tudi uniformo, kot jo je imel Tegetthoff, predstavljal jo je tudi na otoku Visu, kjer je bil ta admiral. Želel je napisati tudi obsežen odziv na nemško govorečem območju, ker je napisal tudi knjigo v nemščini. Pravi, da še ni odnehal. »Zbiram še vse na temo Tegetthoffa in moja velika želja je, da bi nekoč – upam, da v bližnji prihodnosti – v Mariboru odprl en miniaturni muzejček, posvečen Tegetthoffu. Čez dve leti bo 200. obletnica njegovega rojstva. Zdi se mi, da bi bila to izjemna obogatitev ene kulturne mestne turistične ponudbe. Je pa problem, da na nivoju mesta enostavno ne najdeš sogovornika, ki bi ti prisluhnil in bi ti bil pripravljen pomagati,« pravi Tegetthoff. Pravi tudi, da je že pred dvema letom naslovil prošnjo za odkup manjšega prostora pod njegovo galerijo, a da odgovora še ni dobil. V intervjuju je ob tem še razmišljal, da se lahko zgodi, da bo celotno zbirko o Tegetthoffu selil na Hrvaško, v Pulo: “Skratka enostavno bom moral videti, kaj bo v danem trenutku možno. Če seveda ne bo odziva v Mariboru, bo pač ta zgodba dobila nadaljevanje nekje drugje.”

Raziskoval je tudi življenje in delo Hermana Potočnika Noordunga in na svoje stroške v Mariboru postavil obeležje, kjer je deset let Noordung bil.

V slovenščini bo izdal roman Paula Blahe, ki se skorajda v celoti dogaja v Mariboru

»V zadnjem letu, dveh pa sem odkril osebnost, ki je popolnoma neznana Mariboru. To je Paul Blaha,« je še izpostavil Premzl. Gre za novinarja, gledališkega kritika, pisatelja, ki se je rodil v Mariboru, odraščal pa v Zagrebu, Beogradu in Pragi. Kaj vse se mu je zgodilo v vojni, kako je začel pisati kritike za dunajska gledališča, postal direktor gledališča z izjemnimi projekti. Napisal je več del, med drugim tudi roman, ki se skoraj v celoti dogaja v Mariboru. Premzl namerava ta roman izdati še letos v slovenskem jeziku. Napisal je že eno besedilo o Blahi, ki ga je objavil kar na Facebooku, v intervjuju v oddaji Kulturni izziv pa pojasnil, zakaj na Facebooku in ne v časniku.

Kaj vse je še Primož Premzl povedal v intervjuju, katere izzive sedanjosti, želje in načrte je še izpostavil, lahko zasledite v celotnem intervjuju.

The post Primož Premzl o iskanju sogovornika za muzej: “Če seveda ne bo odziva v Mariboru, bo pač ta zgodba dobila nadaljevanje nekje drugje.” appeared first on Lokalec.si.