ARTICLE AD
V trenutku, ko mnogi še vedno prisegajo na ropotanje dizelskih motorjev, se pod površjem logističnega sveta že odvija ena največjih tehnoloških sprememb zadnjih desetletij. Električni tovornjaki, dolgo dojeti kot tehnična kurioziteta, postajajo tihi nosilci trajnostne prihodnosti.
Zakaj prav zdaj? Kombinacija zakonodaje, tehnologije in potrebe
Zamisel o tovornjakih brez izpustov ni nova, a šele v zadnjih nekaj letih so se začele okoliščine postavljati v njihovo korist. Regulativa v Evropski uniji je postala strožja, okoljska ozaveščenost širša, tehnologija pa dovolj zrela. Emisije v transportu postajajo vroča tema, tovornjaki pa ključna tarča.

Tako je na primer EU postavila zelo jasne cilje: zmanjšanje emisij novih težkih vozil za skoraj polovico do leta 2030. Na papirju to morda zveni kot še en birokratski ukrep. A v praksi? To pomeni, da bodo morali proizvajalci, če želijo preživeti, razmišljati električno.
Kitajska v ospredju, Evropa v pospešku
Kitajska, ki je pogosto nekaj korakov pred drugimi, je že prešla v višjo prestavo. Tam električni tovornjaki niso redkost, ampak vsakdanja praksa, z več deset tisoč prodanimi primerki letno. V Evropi se število prodanih električnih tovornih vozil hitro povečuje, čeprav še zdaleč ne dosega številk iz Azije.
A tudi tukaj se stvari premikajo. Leta 2023 je evropski trg zabeležil skoraj trikratno rast v primerjavi z letom prej. Vse to priča o tem, da je sprememba v teku, pa čeprav še ni povsem vidna na vsakem vogalu.
Kaj pa Slovenija? Majhen trg, a z odločnimi potezami
Slovenija sicer ne diktira smernic svetovnega trga, a ima v tej zgodbi vseeno pomembno vlogo. Na domačih cestah se že pojavljajo električni dostavniki in težka vozila, ki opravljajo naloge klasičnih vozil.
Nekaj konkretnih primerov:
- Pri farmacevtskem podjetju v Novem mestu zdaj izdelke prevaža električni tovornjak, težak več kot 12 ton.
- V Ljubljani je mogoče najeti električna dostavna vozila v nakupovalnem središču BTC.
- Logistični velikani testirajo t. i. zadnji kilometer z električnimi tovornjaki, kar pomeni, da elektrika že vstopa v vsakdanji tok blaga.
Vse to se morda ne sliši dramatično, vendar gre za pomembne korake v pravo smer.
Ovire na poti: cena, infrastruktura in percepcija
Kljub navdušujočim statistikam ostajajo nekatere ovire, ki jim ni moč ubežati. Prva med njimi je cena. Električni tovornjak še vedno stane več kot dizelski, kar pomeni, da si ga mnogi manjši prevozniki še ne morejo privoščiti.
Potem je tu infrastruktura. Velik del Evrope še vedno nima ustreznih polnilnic za tovorna vozila, še posebej zunaj mest. In če ni polnilnic, ni povpraševanja. Če pa ni povpraševanja, ni investicij. Krog je zaklenjen.
Ne smemo pa zanemariti tudi človeškega faktorja. Mnogi vozniki in podjetniki so še vedno skeptični do novosti, zlasti če gre za nekaj, kar posega v njihov vsakdanji ritem dela.
Prihodnost: bolj električna, kot si mislimo
Čeprav je začetek počasen, pa so projekcije za prihodnost skoraj presenetljive. Tržni analitiki ocenjujejo, da bo vrednost trga električnih tovornjakov v prihodnjem desetletju zrasla skoraj štiridesetkrat. Logistika prihodnosti bo očitno bolj tiha, čistejša in digitalno podprta.
Slovenija tukaj ne zaostaja. Njena majhnost omogoča hitrejše prilagoditve in testiranje inovacij. Če bo podpora države dovolj dosledna, bi se lahko izkazalo, da ima ravno domači trg pogoje za hiter prehod.

Električni tovornjak kot simbol spremembe
Ne gre zgolj za novo vrsto vozila. Gre za popolno spremembo razmišljanja. Voznik tovornjaka jutrišnjega dne ne bo le prevoznik tovora. Postal bo uporabnik kompleksne tehnologije, ki združuje ekologijo, ekonomijo in digitalni nadzor.
In to, kar danes zaznavamo kot tiho revolucijo, bo morda že jutri le nova norma.
Pripravil: J.P.
Vir: IEA, The Times, Slovenia Times, Cargo Partner, Fortune Business Insights, PwC Strategy&, Freepik
The post Električni tovornjaki tiho spreminjajo dostavno industrijo first appeared on NaDlani.si.