Prepričljivi in umirjeni Pogačar tik pred četrto krono na Touru (tema)

Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je tik pred četrto zmago na dirki po Franciji. Do konca sta ostali še dve etapi, ki pa naj ne bi prinesli večjih sprememb v skupnem seštevku. Šestindvajsetletnik s Klanca je v treh tednih dirkal pametno in ni razmetaval z močmi po nepotrebnem, kljub temu pa je dobil štiri etape.

“Sem bil kadarkoli kralj?” je Pogačar v četrtek skromno odgovoril na vprašanje angleškega novinarskega kolega o tem, da je po 18. etapi na Col de la Lozu že bilo na vrsti kronanje novega (starega) kralja Toura 2025.

Pogačar je v zadnjem tednu deloval malce drugače, malce bolj nezainteresirano v lovu na etapne zmage. Tudi trije tedni napornega dirkanja, blag prehlad in pritisk z vseh strani so mu očitno prišli do živega, kar je potrdil še z eno izjavo: “Komaj čakam, da bo konec Toura, da se lahko vrnem nazaj v normalno življenje.”

A to se na cesti oziroma v nogah v preteklih treh tednih ni poznalo. Tako rekoč od samega začetka je pridobival čas proti glavnim tekmecem, a kot je bilo pričakovati, se je izkazalo, da je edini resni zasledovalec zgolj Danec Jonas Vingegaard.

Vsi ostali so znova pristali v nekih drugih dimenzijah z več kot desetminutnimi zaostanki, preden karavana sploh zavije v Pariz.

Čeprav je direktor dirke Christian Prudhomme v uradni izjavi pred Tourom dejal, da bi lahko tekmeci v podaljšanem prvem tednu s številnimi razgibanimi trasami spravili pod pritisk slovenskega zvezdnika, je Pogačar po desetih etapah že postavil trdne temelje za skupno zmago.

Kot da bi prvi mož dirke v izjavah spregledal, da je Pogačar zmagovalec devetih spomenikov oz. največjih enodnevnih dirk, da je lani postal svetovni prvak in da gre za kolesarja, ki se zelo dobro znajde v glavnini, na ozkih cestah ter ima izostren instinkt za postavljanje v skupini kolesarjev.

Pogačar je na letošnjem Touru zmagoval že na manj zahtevnih etapah s kratkimi klanci, najboljši je bil v četrti in sedmi etapi, vmes pa je dosegel še dve drugi mesti, od tega tudi v kronometru in v njem proti vsem razen kasneje odpisanemu Belgijcu Remcu Evenepoelu vzel veliko časa.

Še bolj je bil prepričljiv v Pirenejih. Tam je dobil etapo na Hautacam, na poti do katerega je pred tremi leti močno zaostal in dokončno izgubil Tour proti Vingegaardu.

Tokrat je Dancu vzel več kot dve minuti, slabih 40 sekund pa mu je odščipnil še v gorski vožnji na čas. Dan kasneje je prišel še do drugega mesta in ciljno črto znova prečkal pred Vingegaardom.

Ta ni imel odgovora niti v Provansi niti v Alpah, čeprav je tam dirkal na vzponih na Mont Ventoux in Col de la Loze, na katerih se je v preteklosti otresel Slovenca. Tudi njegova ekipa Visma-Lease a Bike je šla od samega začetka na taktiko utrujanja ter na vse ali nič v gorah, a se je večkrat opekla.

Pogačar je s pametnim dirkanjem in sledenjem Dancu izgnal demone iz preteklosti, pretirano pa v zadnjem tednu ni napadal. Po prepričljivih predstavah bo zadnji etapi začel s prednostjo 4:24 minute pred danskim tekmecem, ki je le na La Plagne Slovencu odščipnil dve bonifikacijski sekundi.

V Parizu se bo, kot vse kaže, Pogačar podpisal pod četrto skupno zmago po letih 2020, 2021 in lani. S tem se bo zgodovinsko gledano izenačil z Britancem Chrisom Froomom, pred njima pa bodo s petimi le še Francoza Jacques Anquetil in Bernard Hinault ter Belgijec Eddy Merckx in Španec Miguel Indurain.

Tretjič se mu obeta tudi pikčasta majica najboljšega na gorskih ciljih (2020, 2021). V tej razvrstitvi ima 13 točk naskoka pred Vingegaardom in 20 pred Francozom Lennyjem Martinezom, ki je edini od prve trojice načrtno lovil točke.

Dolgo časa je bil Pogačar, ne da bi se na to posebej oziral, v igri tudi za zeleno majico najboljšega po točkah, s čimer bi postal prvi po Belgijcu Eddyju Mercxu v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z vsemi tremi majicami.

Toda v razvrstitvi za zeleno majico se mu nasmiha drugo mesto za Italijanom Jonathanom Milanom. Italijan je na letošnjem Touru dobil dve etapi in bil dvakrat drugi, dobil pa je številne vmesne cilje, na katerih Pogačar ni sprintal za točke.

Slovenski as se je na letošnjem Touru vpisal tudi v “klub 100” s stotimi zmagami v poklicni karieri. Trenutno je števec pri 103, 21 od teh je s Toura, kjer je na večni lestvici šesti.

Priložnost, da doda vsaj še eno etapo, ima v zadnjih dneh. Danes po vsej verjetnosti ne, saj bo na vrsti razgibana etapa, namenjena ubežnikom in tistim, ki se še borijo v skupnem seštevku. Takšni so tudi tisti v boju za tretje mesto. Med njimi je bil do petka tudi drugi Slovenec Primož Roglič, ki pa je na La Plagne izgubil 13 minut in je zdaj skupno osmi (+25:30).

V boju za tretje mesto sta ostala še Nemec Florian Lipowitz (+11:09), Rogličev ekipni kolega, ter Britanec Oscar Onley (+12:12). V kolikor razlik ne bo na trasi od Nantue do Pontarliera, bi utegnila za dramo poskrbeti še zadnja etapa v Parizu s trikratnim prečkanjem Montmartra.

Na tlakovanem krajšem klancu v osrčju Pariza je lani na olimpijskih igrah prišlo do številnih napadov in razlik, ki po treh zahtevnih tednih v sedlu ne bi bile nepričakovane. Nepričakovan ne bi bil tudi sprint glavnine.

Roglič na letošnjem Touru nikoli ni bil zares v položaju, da bi se boril za etapne zmage. Pravzaprav je v izjavah deloval precej nezainteresirano, poudarjal pa je željo po varnem prihodu v Pariz. Ta del bo bržčas izpolnil, saj se za razliko od zadnjih treh nastopov na Touru ni znašel na tleh.

Osmo mesto v skupnem seštevku ni to, kar športna javnost v Sloveniji pričakuje, a je očitno glede na težave na Giru in okrnjene priprave na dirko vseh dirk to maksimum. Ekipa Red Bulla bo po vsej verjetnosti vsaj izpolnila cilj, imeti kolesarja na stopničkah v Parizu.

Ostala Slovenca na Touru sta dirkala po pričakovanjih. Matej Mohorič je skušal priti v kakšen beg, to mu je uspelo v 15. etapi, a v njej ni imel dovolj močnih nog, da bi sledil najboljšim. Poskušal je tudi v drugih etapah, a nikakor ni imel nosa za pravi beg. Eno priložnost ima še danes.

Luka Mezgec je bil v službi sprinterskega kapetana Nizozemca Dylana Groenewegna. Toda ta v redkih priložnostih za sprinterje ob koncu etap ni bil faktor. Najvišje je posegel do 13. mesta, medtem ko je Mezgeca na poti do boljše uvrstitve v prvi etapi (26.) ustavila sneta veriga, potem ko je bil dobro postavljen po trganju glavnine v bočnem vetru.