Predlog zakona za državno pomoč energetsko intenzivnim podjetjem kmalu v medresorsko usklajevanje

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v javni obravnavi osnutka zakona za uvedbo sheme državne pomoči energetsko intenzivnim podjetjem prejelo pripombe 13 deležnikov, tako iz predelovalne industrije kot energetike. Nekatere so na ministrstvu upoštevali, zakonski predlog naj bi žel v medresorsko usklajevanje v začetku prihodnjega tedna.

Svoje komentarje so posredovali Slovenski inštitut za standardizacijo, energetsko intenzivna podjetja podjetja Calcit, Valji, Hidria, Sij Acroni, Papirnica Vevče, AquafilSLO in Talum, ponudnik energetskih rešitev Resalta, energetski podjetji Holding Slovenske elektrarne in Gen energija ter Gospodarska zbornica Slovenije, so za STA pojasnili na ministrstvu.

Pripombe so se po njihovih navedbah večinoma nanašale na višino praga letne porabe električne energije za upravičenost do pomoči, višino podpore oziroma pomoči za podjetja, način kopičenja pomoči z drugimi ukrepi za iste naložbe, zahteve glede sistema upravljanja z energijo, ki je med pogoji za pomoč, izvajanje zahtevanih okoljskih naložb prek pogodbenih modelov energetskih storitev.

Na ministrstvu so zapisali, da so prejete pripombe pregledali ter jih, če so bile strokovno utemeljene in skladne s slovenskim pravnim redom, pravili EU s področja državnih pomoči in sistemskimi rešitvami zakonskega predloga, tudi upoštevali. Pri tem so posebej poudarili, da niso mogli upoštevati pripomb, ki so bile v neskladju z veljavnimi pravili državnih pomoči v uniji, saj gre za obliko državne pomoči, ki jo mora odobriti Evropska komisija.

Na podlagi zbranih pripomb zdaj na ministrstvu pripravljajo dopolnjeno verzijo predloga zakona. Ta bo predvidoma v začetku prihodnjega tedna poslana v medresorsko usklajevanje, so napovedali.

Subvencioniranje cene elektrike za energetsko intenzivna podjetja je skladno z zakonskim osnutkom, ki je bil v javni obravnavi do 22. novembra, predvideno za porabo v obdobju od leta 2026 do leta 2028.

Do pomoči bodo upravičena podjetja iz energetsko intenzivnih panog, kot so npr. kovinska industrija, papirništvo, steklarska industrija in kemijska industrija, z letno porabo elektrike nad 15 gigavatnih ur. Do pomoči bodo ob tem upravičene družbe z najmanj petimi odstotki stroška električne energije v dodani vrednosti družbe. Subvencionirano podjetje bo moralo imeti tudi vzpostavljen sistem upravljanja energije.

Spodbuda bi se upravičencu zagotovila za pokrivanje do največ 50 odstotkov stroškov napovedane porabe električne energije. Subvencioniranje pa ne sme povzročiti razmer, da bi stroški za električno energijo upravičenih podjetij znašali manj kot 50 odstotkov stroškov v primeru plačila referenčne tržne cene električne energije.

Povprečni strošek za električno energijo brez upoštevanja omrežnine ter drugih obveznih prispevkov in dajatev za podjetje, ki bo prejelo spodbudo, po osnutku ne bi smel biti nižji od 50 evrov za megavatno uro brez stroškov omrežnine, pribitkov nadomestil in davka. Višina pomoči lahko torej znaša do 50 evrov na megavatno uro. Pri tem se mora upoštevati tudi vse druge oblike pomoči, ki jih je podjetje za posamezno leto prejelo za blaženje posledic visokih stroškov električne energije.

Prejemniki pomoči bodo morali ob tem najmanj 50 odstotkov neto koristi, dosežene z znižano cene električne energije zaradi državnega subvencioniranja, nameniti za projekte učinkovite uporabe energije, razogljičenje ter za naložbe v obnovljive vire energije ali hranilnike energije.

Solgo pričakovano shemo subvencioniranja cene elektrike za energetsko intenzivna podjetja je vlada pripravila v sodelovanju z gospodarsko in energetsko zbornico. Temelji na evropskem mehanizmu EU Cisaf, ki omogoča ciljno podporo energetsko intenzivnim podjetjem, da ohranijo konkurenčno ceno električne energije ob hkratni zavezi k prehodu v nizkoogljično proizvodnjo.