Starejši in tehnologija: raziskovalci poudarili nujnost digitalne podpore

V petek je na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem potekal 21. Mednarodni znanstveni in strokovni sestanek z osrednjo temo Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe. Udeleženci so lahko prisluhnili skoraj štiridesetim predstavitvam domačih in tujih strokovnjakov, ki so predstavili aktualne izobraževalne prakse, raziskave in pristope k izzivom sodobne družbe.

Med predstavljenimi prispevki je bila tudi raziskava izr. prof. dr. Maje Mezgec, ki se je posvetila uporabi družbenih omrežij in drugih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) med starejšimi z vidika preprečevanja osamljenosti. Kot je poudarila, živimo v času izrazitega staranja prebivalstva, s čimer narašča tudi delež starejših, ki se srečujejo z osamljenostjo, družbeno izolacijo, zdravstvenimi izzivi ter ekonomsko negotovostjo.

»Raziskave kažejo, da so socialne vezi – občutek vpetosti v okolje in možnost delitve vsakdana z drugimi – pomembna varovalka psihofizičnega zdravja v tretjem življenjskem obdobju,« je pojasnila Mezgec. »Da imamo osebe, s katerimi se lahko pogovarjamo in vzdržujemo stike, pomembno vpliva na kakovost življenja starejših.«

Med dejavniki, ki povečujejo tveganje za osamljenost, je Mezgec izpostavila spremembe v sodobnem življenju, kot so novi bivanjski vzorci in razkroj medgeneracijskega sobivanja. Vedno več starejših po upokojitvi živi samih, izguba partnerja ali prekinitev socialnih stikov pa še dodatno poglabljata občutke izoliranosti. Pri tem je pomembno razlikovati med subjektivnim občutkom osamljenosti in objektivno socialno izolacijo, ki je posledica pomanjkanja kakovostnih in rednih stikov z družino, prijatelji ali skupnostjo.

Ravno na tem področju lahko sodobne informacijske tehnologije in družbena omrežja ponudijo dodano vrednost. »IKT starejšim omogočajo ohranjanje stikov z družino in prijatelji, občutek družbene vpetosti ter celo priložnost aktivnega sodelovanja v različnih pobudah,« je poudarila Mezgec. To ne krepi le medosebnih odnosov, temveč spodbuja tudi vseživljenjsko učenje, samozavest in občutek smisla.

Raziskovalka je predstavila sistematični pregled znanstvene literature, izveden po metodologiji PRISMA, ki kaže, da IKT in družbena omrežja lahko prispevajo k zmanjševanju osamljenosti, vendar pod pogojem ustrezne podpore. Starejši pogosto nimajo dovolj digitalnih kompetenc, zato so ključni prilagojeni programi opismenjevanja in uporabniku prijazne tehnologije, oblikovane posebej zanje. »Tehnologija nikoli ne bo nadomestila iskrenih medčloveških odnosov, lahko pa jih podpira in pomaga, da ostanejo živi tudi na daljavo,« je zaključila Mezgec.

Čeprav so pozitivni učinki vse pogosteje predmet raziskav, ugotovitve kažejo, da področje še ni dovolj raziskano in ponuja veliko možnosti za nadaljnji razvoj. Strokovna javnost pa je enotna – uspešno vključevanje starejših v digitalno družbo bo mogoče le z jasnimi strategijami digitalne podpore, dostopnimi orodji ter izobraževalnimi vsebinami, prilagojenimi njihovim zmožnostim in potrebam.

Ana Zupan