Pozno februarski sneg lahko preseneti sadjarje: kako vpliva na drevje?

Pozno februarski sneg ni redek pojav v Sloveniji. Čeprav koledarsko že stopamo proti pomladi, je konec februarja pogosto še del nestanovitnega zimskega obdobja. Za sadjarje to pomeni dodatno skrb: ali bo sneg zaščitil drevje ali povzročil škodo? Odgovor ni enoznačen. Vpliv snega je odvisen od temperature, faze razvoja dreves in trajanja snežne odeje.

Sneg v sadovnjaku

Sneg je naravna zaščita pred mrazom

Če drevje še miruje, torej brsti niso nabrekli ali odprti, je sneg lahko celo koristen. Snežna odeja deluje kot izolacija tal. Koreninski sistem ostane zaščiten pred globokim mrazom, tla pa se ne ohladijo tako hitro kot pri suhem, vetrovnem vremenu.

Pri temperaturah okrog ničle ali rahlo pod njo sneg sam po sebi ne povzroča poškodb. Težava nastane, če se po sneženju pojavi močna otoplitev ali izrazit mraz brez snežne zaščite.

Težava nastane ob zgodnjem brstenju

V zadnjih letih so zime milejše, zato številne sadne vrste začnejo brsteti že sredi februarja. Marelice, breskve in zgodnje sorte sliv so med najbolj občutljivimi.

Če je 20. februarja drevje že v fazi nabreklih brstov ali celo začetnega cvetenja, lahko kombinacija snega in nizkih temperatur povzroči poškodbe cvetnih nastavkov. Cvet je najobčutljivejši del drevesa. Že nekaj ur pri temperaturi pod –2 °C lahko zmanjša pridelek.

Sneg sam po sebi ni nujno problem. Kritična je temperatura zraka med in po padavinah.

Teža mokrega snega in mehanske poškodbe

Drug vidik je mehanska obremenitev. Mokri, težki sneg se oprime vej, zlasti pri mladih drevesih ali tistih z gostejšo krošnjo. Lahko pride do lomljenja vej ali razpiranja krošnje.

V sadovnjakih z intenzivno vzgojno obliko, kjer so veje vodoravne in obremenjene s prejšnjimi rezi, je tveganje večje. Po obilnem sneženju je smiselno sneg previdno otresti z vej, vendar le, če to lahko storite varno in brez dodatnih poškodb.

Tla, vlaga in korenine

Poznozimski sneg pogosto pomeni tudi dodatno vlago v tleh. Če je sneženje zmerno, je to lahko pozitivno, saj drevje vstopa v pomlad z zadostno zalogo vode.

Težave se pojavijo pri slabši odcednosti tal. Zastajanje vode lahko vodi do pomanjkanja kisika v koreninskem območju, kar oslabi drevo in poveča dovzetnost za bolezni.

Kaj lahko sadjarji storijo zdaj?

Prvi korak je spremljanje fenološke faze drevja. Če so brsti še zaprti, večje škode običajno ni. Pri zgodnjem cvetenju je smiselno spremljati vremensko napoved in nočne temperature.

Pri mlajših drevesih pomaga pravilna opora in vzgojna rez, ki zmanjša tveganje za lomljenje. Po sneženju je priporočljivo pregledati morebitne poškodbe in rane po potrebi zaščititi.

Pomembno je tudi, da z rezjo ne hitimo prezgodaj v toplem januarju, saj lahko s tem spodbudimo prezgodnje brstenje in povečamo občutljivost na pozne padavine.

Ni vsak sneg slab znak

Pozno februarski sneg 20. februarja ni nujno slab za sadovnjak. V fazi mirovanja lahko celo koristi. Ključni dejavnik ostaja temperatura in razvojna faza drevja.

Sadjarstvo je vedno odvisno od vremena, vendar dobro poznavanje rastnih faz, pravočasni pregledi in prilagojena nega bistveno zmanjšajo tveganje. Sneg ob pravem času je lahko del naravnega ravnovesja, ne pa grožnja pridelku.

Sneg po rezi jablan: je to nevarno in kako ukrepati pred otoplitvijo?

Rožmarin v snegu: bo preživel ali ga moramo zaščititi?

Objava Pozno februarski sneg lahko preseneti sadjarje: kako vpliva na drevje? se je pojavila na Vse za moj dan.