Ljudje, ki berejo pred spanjem, imajo drugačne možgane kot tisti, ki gledajo televizijo

7 hours ago 22
Branje v posteljiBranje v postelji

Kaj se z vašimi možgani dogaja zadnjih 30 minut pred spanjem? To vprašanje si redko zastavimo, čeprav prav večerna rutina dolgoročno oblikuje naš spomin, koncentracijo in celo tveganje za kognitivni upad. Psihologi in nevroznanstveniki zadnja leta opozarjajo na presenetljivo razliko med ljudmi, ki pred spanjem berejo knjigo, in tistimi, ki posežejo po daljincu. Razlika ni zgolj v sprostitvi. Gre za način delovanja možganov.

Možgani ob knjigi delajo, ob televiziji prejemajo

Gledanje televizije je pretežno pasivna dejavnost. Slika, zvok, dialog in čustveni poudarki so že pripravljeni. Možgani informacije obdelajo, vendar jim ni treba ustvarjati sveta. Vse je vizualno podano.

Branje pa zahteva aktivno sodelovanje. Črke in besede se v možganih pretvarjajo v podobe, občutke, gibanje in zgodbo. Aktivirajo se jezikovni centri, vizualna skorja in celo deli možganov, povezani z zaznavanjem gibanja.

Obsežna raziskava, objavljena v reviji Scientific Reports, ki je analizirala podatke več kot 11.000 mladostnikov, je pokazala povezavo med rednim branjem in višjo kognitivno uspešnostjo ter večjo površino določenih možganskih področij. Pogostejše gledanje televizije je bilo povezano z nižjimi rezultati na testih pozornosti in jezika. Gre za razlike v strukturi in funkciji možganov, ki se s časom povečujejo.

Eksperiment univerze Emory

Raziskovalci z univerze Emory so udeležencem devet večerov zapored naročili branje romana Pompeji. Vsako jutro so jim z magnetno resonanco pregledali možgane. Ugotovili so povečano povezanost med različnimi možganskimi regijami, zlasti v levi senčni skorji in senzomotoričnem področju.

Učinek ni izginil čez noč. Povečana povezljivost je vztrajala še več dni po končanem branju. Raziskovalci so pojav poimenovali “senca dejavnosti“. Možgani so ohranjali vzorec aktivnosti, kot da bi zgodbo še vedno doživljali.

To pomeni, da redno branje deluje kot trening povezljivosti možganov.

Branje krepi domišljijo in empatijo

Študija univerze v Yorku je pokazala, da imajo posamezniki, ki so tik pred testiranjem gledali filmske posnetke, začasno slabšo sposobnost mentalnega predstavljanja v primerjavi z bralci. Čeprav je bil učinek kratkotrajen, raziskovalci opozarjajo na dolgoročne posledice pogoste pasivne vizualne stimulacije.

Branje fikcije spodbuja t. i. teorijo uma, sposobnost razumevanja misli in občutkov drugih ljudi. Knjiga zahteva, da si notranji svet likov ustvarimo sami. Televizija ga pokaže.

Empatija, sposobnost vživljanja in razumevanja so lastnosti, ki jih psihologi povezujejo z rednim branjem.

Spanec, stres in modra svetloba

Raziskava univerze Sussex je pokazala, da že šest minut branja zmanjša raven stresa za 68 odstotkov. Branje upočasni srčni utrip in sprosti mišice. Zasloni delujejo drugače. Harvard Health opozarja, da modra svetloba zavira izločanje melatonina, hormona, ki uravnava spanec. Posledica je daljši čas uspavanja in slabša kakovost spanca. Boljši spanec pomeni boljšo konsolidacijo spomina, uravnavanje čustev in manjšo utrujenost naslednji dan. Vpliv se kopiči.

Dolgoročni učinki na staranje možganov

Raziskave, objavljene v reviji Human Brain Mapping, kažejo, da je redno branje povezano z boljšim besednim zakladom in večjim volumnom določenih možganskih regij. Nekatere študije so pokazale tudi počasnejše kognitivno upadanje pri starejših, ki so vse življenje brali.

Gledanje televizije je bilo v več raziskavah povezano s hitrejšim upadom mentalnih sposobnosti, predvsem zaradi zmanjšanja časa za druge, bolj zahtevne dejavnosti.

Enostavna navada za večji učinek

Ni treba brati zahtevnih klasikov. Pomembno je, da knjiga pritegne pozornost. Deset ali petnajst minut branja pred spanjem je lahko dovolj, da možganom omogočimo drugačen način delovanja. Večerna odločitev med knjigo in zaslonom ni le vprašanje sprostitve. Gre za dolgoročno vlaganje v spomin, koncentracijo in kognitivno zdravje. Morda je prav ta tiha navada tista, ki čez leta naredi največjo razliko.

Objava Ljudje, ki berejo pred spanjem, imajo drugačne možgane kot tisti, ki gledajo televizijo se je pojavila na Vse za moj dan.

Read Entire Article