ARTICLE AD
“Do konca leta 2025 pripravi in sprejme Državni prostorski načrt za poplavljena območja, določi točno število nadomestitvenih gradenj za prizadeta gospodinjstva, v treh mesecih razreši vse postopke glede odškodnin in zagotovi izplačila, poenostavi postopke dokazovanja porabe predplačil in zagotovi pravno varnost prizadetim,” se glasijo priporočila Vladi RS, ki se nanašajo na pozabljene poplavljence iz avgusta 2023. Priporočila je na novinarski konferenci podal poslanec SDS Jofef Jelen.
V SDS so 4. 9. 2025 pripravili novinarsko konferenco, na kateri je poslanec Jožef Jelen predstavil zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije v zvezi z odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Novinarska konferenca je potekala od 11.00 dalje, v Državnem zboru RS, v Ljubljani.
V poslanski skupini SDS ob tem poudarjajo, da dve leti po katastrofalnih poplavah iz avgusta 2023 mnoge družine še vedno živijo v kontejnerjih, pri sorodnikih ali v nevarnih hišah. Obnova stoji, birokracija duši, država pa ljudem ni zagotovila varnosti in dostojnega doma.
Po dveh letih Golob še ni saniral posledic poplav!
Poslanec Jelen: “V poslanski skupini SDS smo se odločili za sklic izredne seje Državnega zbora, na temo odprave posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Od takrat je minilo že več kot dve leti, na terenu pa še kar veliko problemov in nejasnosti.” Kot je v nadaljevanju spomnil, je vlada Roberta Goloba obljubljala najhitrejšo obnovo v zgodovini samostojne Slovenije, praksa pa je pokazala ravno nasprotno.
Obnovitvena dela po ujmi, avgusta 2023, še po dveh letih niso zaključena. Številne družine ostajajo v najemnih stanovanjih, nekatere živijo pri sorodnikih, nekatere pa tudi še v kontejnerjih. Stiska teh ljudi je po njegovem velika. Nekateri pa živijo tudi v domovih, ki so predvideni za nadomestno gradnjo. Jelen: “Dve leti po poplavah so mnoge družine brez urejenih bivalnih razmer oziroma v negotovosti, kje bodo svoja stanovanja sploh gradili.”
Strokovnjaki: vlada le gasi posledice, ne vlaga pa v preventivo!
Številni strakovnjaki, po njegovih navedbah, opozarjajo, da vlada večinoma gasi posledice, namesto, da bi sistemsko vlagala v preventivo. S tem misli zlasti na državno-prostorski načrt, ki ostaja nerealiziran. S slednjim bi bilo potrebno zagotoviti zlasti protipoplavno zaščito (razlivna področja, suhe zadrževalnike vode za zaščito naselij ob hudournikih in zaščito industrijskih con).
Spomnil je tudi na drugačen pristop ob poplavah leta 1990 (ki hkrati niso bile tako obsežne kot leta 2023). Navedel je primer ene izmed družin v Zgornji Savinjski dolini, ki se je že po šestih mesecih preselila v nov dom. Po drugi strani pa sedaj umeščanje v prostor traja nerazumno dolgo časa, celo več mesecev (denimo v občini Braslovče). Tam po dveh letih niti ena družina še ni dobila zemljišča, da bi lahko pričela z gradnjo.
Prioriteta naj bo zagotovitev protipoplavne zaščite
Sporno se mu zdi tudi razdeljevanje pomoči s pomočjo žreba. Vlada se je odločila za popolnoma napačen pristop, je prepričan Jelen. Hiše nekaterih so bile namreč popolnoma uničene in so ostali brez bivališča. Prav oni bi morali prvi dobiti zemljišče, sedaj pa so vsi v istem postopku. Spomnil je še, da je bilo v zadnjem času po Sloveniji (zlasti na Primorskem), veliko neurij, kar vzbuja skrb lokalnih prebivalcev.
Vladna prioriteta bi morala biti zagotovitev protipoplavne zaščite na občutljivih območjih. Ob tem so v SDS pripravili več priporočil Vladi RS. Kot prvi jo pozivajo, da do konca leta 2025 pripravi in spremlja Državni prostorski načrt za poplavljena območja iz avgusta leta 2023 (zadrževalniki, razlivna področja itd.). Dotični načrt bi omogočil strateško in dolgoročno načrtovanje posegov v prosto na najbolj prizadetih območjih (zlasti pa zaščito stanovanjskih naselij, industrijskih con ter ključne infrastrukture). Hkrati bi se zmanjšala ranljivost ob morebitnih prihodnjih naravnih nesrečah.

Drugo priporočilo pa je, da naj Vlada RS do konca leta 2025 določi točno število nadomestitvenih gradenj, tako za gospodinjstva, ki ostajajo na območjih, kot tudi za tista, ki bodo morala zaradi varnostnih razlogov trajno zapustiti poplavna območja. Po Jelenovih podatkih število še ni dokončno znano – koliko ljudi oziroma koliko objektov je namenjenih za nadomestitveno gradnjo.
Verjetna je tudi preselitev še kakšne družine/hiše. Spomnil je še, da so bili nekateri na seznamih za nadomestitveno gradnjo, a so bili iz kdo ve kakšnih razlogov pozneje izločeni. Posebej je izpostavil družino Irmančnik iz Zgornje Savinjske doline, ki ima štiri otroke. Višina vode v njihovem objektu (s kletjo vred), je bila tedaj 3,5 metra. Poplavljena je bila celotna spodnja etaža in njihov bivalni del.
Veliko pripomb na cenitve škod
Tretje priporočilo Vladi RS pa je, da naj v največ treh mesecih razreši vse pripombe in nerešene postopke glede odškodnin ter zagotovi izplačilo predplačil, za obnovo poškodovanih stanovanj, tudi tistim, ki na dan 31. 7. 2023, niso imeli urejenega uporabnega dovoljenja, da se prepreči dolgotrajna negotovost prebivalcev. Po njegovem je bilo tudi več pripomb na ocenitve škod. Posledično je prišlo tudi do razlik v cenitvi. Vendar nekateri ljudje, ki so poslali ugovore, vse do danes niso prejeli odgovorov.

Četrto priporočilo Vladi RS: “Pozivamo Vlado RS, da v roku treh mesecev sprejme ukrepe za poenostavitev in pravno ureditev postopkov v zvezi z dokazovanjem porabe predplačil, izplačanih v skladu z zakonom.” Ko se je namreč ocenjevala škoda, so ljudje že priskočili na pomoč drug drugemu, solidarnost v Sloveniji je bila tedaj velika. In v jesenskem času so ljudje v več tranšah prejemali predplačila za škodo na objektih (v višini 20 %). Nekateri, ki so denar dobili, so imeli gradbeni in strojni del (centralno ogrevanje itd.), že izvedeno.
Nekaterim so na pomoč priskočila tudi podjetja, prijatelji. In čez nekaj mesecev, ko so dobili predplačila, so prejeli informacijo, da če kdo ne želi dotičnih sredstev (prejetih v predplačilih), jih lahko vrne nazaj. Po nekaj mesecih pa so prejeli poziv, da morajo v višini teh sredstev predložiti račune, s potrdilom o plačanem plačilu. In tedaj je nastal problem, ker nekateri teh sredstev niso porabili v navedene namene, ker so bila gradbena in strojna dela že zaključena ter so si nabavili različne gospodinjske aparate itd., da so lahko normalno živeli v svojih stanovanjih. Oblast je torej “med igro” spreminjala pravila.
Domen Mezeg
The post Poslanec Jelen: “Dve leti po poplavah ljudje živijo po kontejnerjih, stiska je velika!” first appeared on Nova24TV.