14 hours ago
34
ARTICLE AD
“Dejstvo je, da si vlada skozi različne transferje, pa naj gre za plače, izdatke za socialo, nepotrebne projekte, preplačane investicije… poskuša kupovati tako mir pri medijih kot socialni mir z namenom čim boljšega rezultata na prihajajočih volitvah”, med drugim poudarja ekonomist ddr. Štefan Šumah potem, ko je Fiskalni svet izdal zadnje mesečno poročilo, ki kaže, da se je državni proračun znašel globoko v rdečih številkah.
Državni proračun je od začetka leta pa do danes zabeležil -1031 milijonov evrov primanjkljaja, medtem ko je v enakem obdobju lansko leto znašal -62 milijonov evrov. Vlada Roberta Goloba načrtuje, da bo še povečala primanjkljaj, in sicer na 1850 milijonov evrov do konca leta. Za primerjavo, še lansko leto je primanjkljaj znašal okoli 200 milijonov evrov. Po navedbah Fiskalnega sveta primanjkljaj državnega proračuna narašča zaradi višje tekoče porabe ob zastali rasti prihodkov.
“Glavni razlog za večji primanjkljaj je povečana tekoča poraba države. Njena rast je široko osnovana, največ pa k njej prispevajo višji stroški dela, povezani s spremembami v plačnem sistemu javnega sektorja,” je mogoče razbrati iz poročila Fiskalnega sveta. Ob tem pa pojasnjujejo, da je rast prihodkov deloma zastala zaradi umiritve gospodarske aktivnosti, deloma pa na račun nadaljnjega upada prihodkov iz evropskih sredstev. Poudarili so, da bi moralo proračunsko načrtovanje potekati previdno in zagotoviti prostor za odziv na morebitne manj ugodne makroekonomske razmere. “V času negotovih gospodarskih razmer in velikih dolgoročnih izzivov je realno in preudarno načrtovanje proračuna nujno tudi za zagotovitev preglednega in učinkovitega upravljanja javnega denarja,” so jasni po navedbah STA.
Za komentar v zvezi s stanjem, ko beležimo več kot milijardo evrov primanjkljaja, smo se obrnili na ekonomista ddr. Štefana Šumaha, prav tako pa nas je zanimalo mnenje, če gre tukaj za namerno finančno izčrpavanje države preden se vladajoči poslovijo.
“Televizijo gledam minimalno, pač pa, ker sem veliko v avtu, poslušam radio. Sploh poročila, jutranjo kroniko ob 5.30 in poročila ob 15.30. Milijarda minusa v državnem proračunu na polletju. Pa se o tem praktično sploh ne poroča. Ta teden sem oboje poročil poslušal po trikrat. Molk o proračunski katastrofi. Omerta! In novica, ki bi se morala dnevno pojavljati v vseh poročilih. Novinarska vprašanja, komentarji ekonomistov, politikov… pa nič. Molk.
Vir: Fiskalni svet
Očitno imajo mainstream mediji navodilo “silenzio stampa”. Ja, očitno gre za zatemnitev medijske pozornosti, saj tudi na spletnih portalih ta novica ni ravno pogosta (razen v dejansko neodvisnih medijih, ki pa zavzemajo oziroma pokrivajo zelo malo slovenske medijske krajine.
Pa poglejmo to katastrofo še z ekonomske strani. Gospodarska rast praktično na ničelni stopnji in dejansko polna zaposlenost (nekje na ravni naravne brezposelnosti). Že ta dva makroekonomska agregata nekako ne gresta skupaj, običajno pri zaposlenosti lahko pričakujemo vsaj manjšo rast BDP (sicer polna zaposlenost ne pomeni, da so vsi ljudje absolutno zaposleni, ampak da gospodarstvo deluje na svojem potencialnem outputu, pri čemer naj ne bi bilo neizkoriščene delovne sile ali kapitala), kar pa se v tem primeru ni zgodilo, so je pa potrdilo pravilo, da dodatno povpraševanje ob polni zaposlenosti vodi predvsem v višjo inflacijo, ne pa v bistveno večji BDP (inflacija v Sloveniji raste).
Vendar pa pri vsem tem najbolj bode v oči primanjkljaj v javni blagajni ob praktično polni zaposlenosti (ob tem, da so še povišali davke). Saj če je gospodarstvo pri polni zaposlenosti, to pomeni, da se ustvarja največji možni dohodek (potencialni BDP), da je stopnja brezposelnosti je nizka in, ker več ljudi dela je tudi več davkov ter manj socialnih transferjev, davčni prihodki države pa so na višji ravni. V takih razmerah lahko država ob “normalni” javni porabi (torej brez dodatnega povečevanja izdatkov) pogosto pričakuje proračunski presežek ali vsaj uravnotežen proračun, ker prilivi iz davkov na dohodek, potrošnjo in dobičke rastejo, izdatki za socialne transferje (nadomestila za brezposelnost ipd.) so manjši.
In kam se je izgubila milijarda v “idealnih” gospodarskih razmerah. Verjetno nekaj v povišici plač javnih uslužbencev (ker so naši finančni geniji očitno narobe izračunali stroške plač, ki bodo nastali zaradi “reforme” plačnega sistema v javnem sektorju, drugi del pa… nekam v neznano, del verjetno v paravojaške “rjave srajce” te vlade, ki slišijo na ime NVO-ji, del v povečane, pogosto tudi neopravičene socialne transferje, pa v razkošno življenje vladajoče oligarhije… težko je reči. Ampak dejstvo je, da si vlada skozi različne transferje, pa naj gre za plače, izdatke za socialo, nepotrebne projekte, preplačane investicije… poskuša kupovati tako mir pri medijih kot socialni mir z namenom čim boljšega rezultata na prihajajočih volitvah.
Foto: Bobo
Ta vlada me nekako spominja na stare Rimljane, ki so, ko so osvojili Kartagino vse požgali in nato potresli s soljo, da ne bi tam popolnoma nič več zraslo! In ta vlada, sicer ne vem ali namerno ali zaradi popolne ekonomske nepismenosti, se do gospodarstva obnaša kot Rimljani do Kartagine. Posledice se bodo čutile še dolgo! “Apres moi le deluge!” Za mano potop! Briga me, kaj bo po mojem vnebohodu oziroma po mojem porazu na volitvah, samo, da napolnim žepe sebi in svojim”.
Ž. N.
The post Ekonomist Šumah: Vlada se do gospodarstva obnaša kot Rimljani do Kartagine. Posledice se bodo čutile še dolgo! first appeared on Nova24TV.
English (US)