ARTICLE AD
Ob pici najprej ugriznemo v sredino – v sir, omako, morda svežo baziliko. A pravi ljubitelji vedo, da je rob pice tisti, ki razkrije mojstrstvo peka. Tisti zračni, rahlo ožgan, s hrustljavo skorjo in mehkim notranjim delom. Nič ne razočara bolj kot gumijast, težak rob, ki deluje kot neužitna obroba sicer okusnega kosila.
Ujeti pravi trenutek med mehkobo, zračnostjo in barvo ni stvar naključja. To je rezultat natančnega postopka, ki se začne že pri izbiri moke in konča pri pečici. Če želite rob, kot ga imajo v napolitanskih picerijah, brez kompromisov – nadaljujte z branjem.

Testo je temelj za uspeh
Moka ni le moka – tip je pomemben
Za zračen rob potrebujete močnejšo moko z večjo vsebnostjo beljakovin. Najpogosteje se uporablja moka tipa 00, idealno s 12–13 % beljakovin. Ta omogoča razvijanje glutenske mreže, ki ujame pline iz fermentacije in ustvari zračne mehurčke.
Dolga fermentacija je ključno poglavje
Hitro vzhajanje na pultu da pici življenje brez duše. Počasna fermentacija testa v hladilniku (od 24 do 72 ur) pa poskrbi za okus, teksturo in aromo. V tem času se razvijejo encimi, kvasovke opravijo svoje delo in testo postane elastično, a zračno.
Oblikovanje: dotik, ki naredi razliko
Zrak naj ostane v robu
Med oblikovanjem testa ne valjamo z valjarjem, ampak ročno raztegnemo testo. Tako zrak ne uide iz robov, temveč ostane v notranjosti. Pomembno je, da robov ne pritiskamo, ampak jih pustimo napihnjene.
Središče naj bo tanko, rob pa naravno debelejši. Tako bo pečen rob dobil tisto značilno votlo strukturo in lahkotno skorjo.
Pečenje: vročina, ki ustvari magijo
Pečica mora biti peklensko vroča
Pečenje na visoki temperaturi je odločilni trenutek. Napolitanske pice se pečejo v pečicah, ki dosežejo tudi 450–500 °C, kar doma ni enostavno. A z nekaj triki je mogoče priti blizu.
Uporabite šamotni kamen ali jekleno ploščo in jih predhodno segrevajte vsaj 45 minut na najvišji temperaturi (270–300 °C). Testo naj na kamen pade suvereno, brez obtežitve. Tako dobi hiter stik z vročo površino in rob se napihne kot balon.
Zgornji grelec naj pomaga
Če vaša pečica omogoča vključitev zgornjega grelca ali žara, ga aktivirajte. Rob bo tako hitreje porjavel, skorja pa bo dobila tisti rahlo ožgani videz, ki ni napaka, temveč znak pristne napolitanske pice.

Sestavine na pici: manj je več
Preobremenjeno testo ne more dihati
Preveč sira, omake ali dodatkov pomeni, da se sredina obteži in robovi ne dobijo dovolj podpore za pravilno rast. Zato je najboljši pristop minimalističen: tanka plast pelatov, nekaj rezin mocarele in morda list bazilike. Dovolj je.
Robovi naj ostanejo čisti – nobena omaka ne sme zdrsniti nanje. Tako bodo enakomerno porjaveli in ostali hrustljavi.
Najpogostejše napake pri pripravi roba
Preveč moke na spodnji strani
Odvečna moka pod testom preprečuje enakomeren stik s kamnom in onemogoča ustrezno širjenje testa. Posledica je bled rob brez zračnosti.
Premalo vzhajano testo
Če testo ni imelo časa za fermentacijo, bo pečeno testo zbito in brez volumna. Dober rob se začne dan prej – vedno.
Napačna temperatura pečice
Pečenje pod 250 °C redko da želen rezultat. Testo se suši namesto da bi naraslo, rob ostane trd in brez mehurčkov.
Rob pice kot pokazatelj mojstrstva
Rob ni samo estetski dodatek, temveč podpis vsakega peka. Kdor zna ustvariti popoln cornicione, zna spoštovati testo, čas in toploto. Doma narejena pica z zračnim robom ni utopija – je rezultat potrpežljivosti in razumevanja osnov peke.
Naj vas ne odvrne prvi neuspeh. S pravimi sestavinami, tehniko in malce discipline lahko tudi v domači pečici ustvarite tisto, kar se na prvi pogled zdi mogoče le v neapeljski ulici. Rob, ki votlo zveni, hrusta pod zobmi in se v trenutku raztopi – je vreden vsake minute priprave.
Objava Popoln rob na pici: skrivnosti zračnega in hrustljavega obroča okoli pice se je pojavila na Vse za moj dan.