Polarna svetloba in kometi: znanost, ne senzacija

Vsakič, ko se na nebu zgodi nekaj redkega ali čarobnega, se družbena omrežja napolnijo s senzacionalnimi objavami, lažnimi slikami in “astronomskimi strokovnjaki”, ki širijo napačne informacije. V zadnjih mesecih je bilo to še posebej opazno pri pojavu polarne svetlobe, ki se je izjemoma pokazala tudi nad Slovenijo. Mnogi so jo razlagali po svoje – od napovedi potresov do trditev, da gre za vesoljske ladje. Resnica pa je veliko bolj zanimiva, predvsem zato, ker jo lahko razložimo z znanostjo.

Polarna svetloba ni znak konca sveta

Polarna svetloba, znana tudi kot aurora borealis, je povsem naraven pojav. Nastane, ko sončni veter – tok nabitih delcev, ki prihaja s Sonca – trči z Zemljinim magnetnim poljem. Delci se usmerijo proti poloma in tam v zgornjih plasteh atmosfere trčijo z molekulami kisika in dušika. To povzroči svetlobni pojav, ki ga vidimo kot zelene, rdeče ali vijolične sledi na nebu.

Zakaj jo včasih vidimo tudi pri nas?

V naših krajih se polarna svetloba pojavi redko, saj se običajno dogaja bližje magnetnim polom. A ob močnejših sončevih izbruhih se magnetni pas razširi in takrat jo lahko opazimo tudi v srednji Evropi. To ni znak nevarnosti, temveč izjemno redka priložnost.

Ne povzroča potresov

Ena najpogostejših neumnosti, ki kroži po spletu, je, da polarna svetloba povzroča potrese. To ni res. Potresi nastajajo zaradi premikanja tektonskih plošč v Zemljini skorji, polarna svetloba pa je posledica interakcije nabitih delcev z zgornjo atmosfero. Med njima ni nobene povezave. Edini “pretres”, ki ga lahko povzroči aurora, je navdušenje, ko jo človek prvič vidi v živo.

Opazovanje severnega sija

Ne verjemite vsemu, kar vidite na internetu

Z razmahom umetne inteligence se je močno povečalo število ponarejenih fotografij. Na družbenih omrežjih so se razširile slike “bele polarne svetlobe”, ki naj bi sijala nad Slovenijo. Tak pojav v naravi ne obstaja. Polarna svetloba je lahko zelena, rdeča ali vijolična, nikoli pa popolnoma bela.

Kako prepoznati ponarejeno fotografijo?

Fejk slike so pogosto preveč svetle, s čudnimi barvnimi prehodi in osvetlitvijo, ki ni skladna z okolico. Če je nebo videti kot iz risanke, potem skoraj zagotovo ni resnično. Prava aurora je nežna, gibljiva in neenakomerna, nikoli popolnoma homogena barvna zavesa.

Zakaj je v mestih skoraj ne vidimo?

Marsikdo se pritožuje, da polarne svetlobe ni mogel opaziti, ker je bilo “preveč megle”. A resnični krivec ni megla, temveč svetlobno onesnaženje. Ulične luči, reklame in osvetljeni mostovi ustvarjajo oranžen sij, ki preglasi šibko svetlobo aurore. Zato se je v mestih skoraj ne vidi, razen če gre za izjemno močan pojav.

Kam se odpraviti, če jo želite videti

Najbolje je poiskati hrib ali območje daleč od mestnih luči. Že uro vožnje stran od Ljubljane ali Maribora se svetloba občutno zmanjša, in če je aurora dovolj močna, se lahko vidi kot rdečkast sij na severnem obzorju. Potrebujete le potrpežljivost, toplo obleko in nebo brez oblakov.

Barve polarne svetlobe

Najpogostejša je zelena barva, ki nastane pri trkih delcev z molekulami kisika na višini okoli 100 kilometrov. Rdeča se pojavi višje, med 150 in 200 kilometri, in je pri nas najpogostejša, ker jo vidimo z velike razdalje. Vijolična in modra pa nastaneta pri trkih z dušikom in se pojavita v spodnjih plasteh. To raznobarvnost daje aurori njen značilni čar.

Zakaj ni “oblaček nad hribom”

Aurora se dogaja na izjemno velikih višinah – več sto kilometrov nad tlemi. To pomeni, da jo lahko vidimo tudi tisoče kilometrov stran od mesta, kjer dejansko nastaja. Če torej opazujete rdečo svetlobo nad obzorjem, to ni “meglica nad sosednjim hribom”, ampak dogodek, ki se odvija visoko nad polarno regijo.

Komet Atlas C 2023 A3

Kaj pa komet ATLAS in druge zablode?

Vsakič, ko se pojavi svetlejši komet, se pojavijo teorije zarote. Tako je bilo tudi s kometom 3I/ATLAS, ki so ga nekateri označili za “vesoljsko ladjo” ali napovedovalca potresov. Resnica je precej bolj dolgočasna, a hkrati veliko bolj čudovita – gre za ledeno telo, ki potuje po vesolju s stotisoči kilometrov na uro in ga je mogoče opazovati le z močnimi teleskopi.

Kometi niso nevarni

Kometi se premikajo po natančno določenih tirnicah. Noben komet ne “zavrne” smeri proti Zemlji, kot se pojavlja v lažnih objavah. Njihove poti so znane desetletja vnaprej in ne predstavljajo nobene nevarnosti. Edina realna nevarnost bi bila, če bi komet dejansko trčil v Zemljo – kar pa se dogaja v milijonskih letih, ne v človeški zgodovini.

Zakaj kometi ne povzročajo potresov?

Tudi ta mit je trdno zasidran. A komet, ki potuje milijone kilometrov stran, nima nobenega vpliva na gibanje tektonskih plošč. Da bi vplival na Zemljo, bi moral biti dovolj blizu, da bi že povzročil trk. Edina posledica njegovega prehoda je lahko nežen “dež meteoritov”, ko Zemlja prečka njegov rep.

Meteorski roji – pravi nebesni spektakel

Če vas zanima vesolje, vam ni treba iskati nevarnosti tam, kjer je ni. Vsako leto avgusta, ko Zemlja prečka pot kometa Swift-Tuttle, se pojavijo Perzeidi – najlepši meteorski roj. Takrat delci prahu in kamnin iz kometovega repa vstopajo v atmosfero in ustvarjajo “zvezde padalice”. Dogodek je popolnoma varen in viden s prostim očesom.

Zakaj je znanost bolj zanimiva od strahu?

Znanost ne straši, ampak razlaga. Aurora in kometi niso opozorila, ampak opomnik, da živimo na živem planetu, obdanem z neverjetnim vesoljem. Namesto da bi nasedali spletnim objavam z lažnimi slikami in izmišljenimi teorijami, lahko pogledamo v nebo in vidimo nekaj, kar je resnično. V tem je lepota astronomije – v čudenju nad naravo, ne v iskanju nevarnosti tam, kjer je ni.

Kako preveriti, ali je informacija resnična?

Vsakdo ima danes v žepu napravo, ki omogoča preverjanje dejstev. Če vidite objavo o “neznanem svetlobnem pojavu” ali “kometu, ki leti proti Zemlji”, preverite znanstvene vire. Strani, kot so NASA, ESA ali slovensko Astronomsko društvo Vega, redno objavljajo točne podatke. Če vir nima imena, priimka ali strokovne reference, mu ne zaupajte.

Lažne slike so vedno bolj prepričljive

Z razvojem umetne inteligence se število ponarejenih slik neba in vesolja povečuje. A še vedno jih je mogoče prepoznati – z iskanjem podrobnosti, senc in strukture svetlobe. Prava slika nočnega neba ima nepopolnosti, zrnatost in naravne prehode. Fejk slike so preveč “popolne”.

Zakaj je bolje verjeti meritvam kot mitom?

Znanstveniki merijo sončev veter, izbruhe in gibanje nebesnih teles s točnostjo, ki jo preverjajo sateliti. Vsak pojav, ki bi bil res nevaren, bi bil znan in napovedan. Kdor torej trdi, da “nas nekaj čaka iz vesolja”, igra na čustva ljudi, ne na dejstva. Strah prodaja, resnica pa pomirja.

Nebo ni grožnja, ampak čudež

Aurora, kometi in meteorski roji so del naravnega cikla, ki se dogaja že milijarde let. Sreča je, da jih lahko opazujemo brez nevarnosti, in da imamo znanje, s katerim jih razumemo. Ljudje, ki širijo lažne novice o astronomiji, v resnici uničujejo tisto, kar je najbolj dragoceno – občutek spoštovanja do vesolja. Namesto da iščemo grožnje, bi morali spet pogledati navzgor in se spomniti, kako malo v resnici vemo in kako čudovito je to nevedenje, kadar vodi v radovednost, ne v strah.

Severni sij – kako nastane in zakaj jih bo čedalje več?

Severni sij (napoved za 10. oktober 2024)

Objava Polarna svetloba in kometi: znanost, ne senzacija se je pojavila na Vse za moj dan.