Podgoršek: Predlagana novela zakona o KGZS ponoven poskus politizacije zbornice

Predlagana novela zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) za predsednika zbornice Jožeta Podgorška pomeni ponoven poskus politizacije zbornice. Strinja se, da so potrebne določene spremembe tako na zbornici kot v okviru javne službe kmetijskega svetovanja, a hkrati meni, da takšne poteze vodijo v izgubo zaupanja v odločevalce.

Predlog novele zakona o KGZS sta v DZ sredi meseca vložila poslanca koalicijskih strank Gibanje Svoboda in SD Robert Janev in Jonas Žnidaršič. Glavna predlagana sprememba je odprava obveznega članstva v zbornici tako za pravne kot fizične osebe, predlog pa tudi poenostavlja volitve v ključne organe zbornice.

Podgoršek se je na predlog novele, ki je bil vložen po rednem postopku, odzval na današnji novinarski konferenci kmetijskih organizacij v Ljubljani. “S takšnimi manevri je zaupanje med nami, kmečkimi nevladnimi organizacijami, in aktualno koalicijo porušeno, zato obžalujemo takšna ravnanja,” je dejal.

Dodal je, da bodo na KGZS naredili vse, kar je v njihovi moči, da “to hišo ohranimo pri življenju s še bolj trdim zavzemanjem za slovenskega kmeta, za slovenske lastnike gozdov”.

Podgoršek je prepričan, da gre za ponoven poskus politizacije zbornice oziroma ponoven poskus, kako zbornico pripeljati na politični parket, čemur jasno nasprotujejo. Kot je pojasnil, so že imeli prve razgovore, tudi s poslanci Svobode, v nadaljevanju pa se bodo sestali tudi z drugimi poslanskimi skupinami.

Svoj kompromisni predlog pripravljajo tudi na zbornici, a o njegovi vsebini Podgoršek še ni želel govorili, saj je še v fazi priprave, ki ji mora nato slediti še usklajevanje.

Se pa predsednik KGZS strinja, da je po 25 letih delovanja zbornice verjetno čas za kakšne spremembe. “Razpravo, ki je tekla okrog javne službe kmetijskega svetovanja in ki bo še potekala – ministrstvo oblikuje delovno skupino – pozdravljamo. Strinjamo se, da imamo prostor za izboljšave,” je dejal.

“KGZS je inštitucija, ki se je gradila desetletja. Seveda ima težave, težave ima tudi slovensko kmetijstvo in te je treba nasloviti in rešiti. Vendar pa nepremišljen, populističen predlog o prostovoljnem članstvu resno ogroža njeno prihodnost. Če bo ta predlog sprejet, bo svetovalna služba za kmeta hitro razpadla, ponovna vzpostavitev pa bi trajala desetletja,” pa je menil predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič.

Poudaril je, da je slovensko kmetijstvo zelo specifično, razdrobljeno, zato potrebuje močno oz. še močnejšo podporo, ki jo po njegovi oceni lahko zagotovi le stabilna, močna in učinkovita zbornica.

Podgoršek medtem verjame, da bo trenutna razprava pripomogla k temu, da bo zbornica na koncu še močnejša in “resnično tista, ki zastopa deležnike, ki so ključni v tem slovenskem kmetijskem in gozdarskem prostoru”. “Prepričan sem, da bomo močno zbornico uspeli ohraniti tudi za nadaljnjih 25 let,” je dejal.