Vrba žalujka z »nogami v vodi« v kontovelski Mlaki

Novembra lani je v osušenem delu kontovelske Mlake zraslo ... drevesce. Njegovo suho vitko steblo se je dvigalo iz tal, ki jih je še prejšnjo pomlad prekrivala voda. Privezano je bilo na kol, na katerega je bila pritrjena zelena tablica z dvojezičnim napisom, tako so lahko radovedneži izvedeli, da je bilo tisto drevesce »Darilo občinske uprave vsem dečkom, rojenim v letu 2024«, kot to določa »Zakon št. 10 z dne 14. januarja 2013.« Ob tablici je bingljal rumen listek z imenom drevesca: Salix babylonica, ali po naše vrba žalujka.

Tržaška občina je torej nekaj metrov od njenega roba, v tisti del Mlake, ki ga je suša osušila, posadila vrbo žalujko.

Po februarskem deževju se je vodna gladina že približala drevescu, po obilni marčevski moči je voda povsem zalila vrbo žalujko, da štrli iz vode, medtem ko so iz njenih gornjih vej začeli poganjati svetlozeleni listi.

Pa se je zastavilo vprašanje: ali je sploh mogoče, da drevo s steblom kakih 20 do 30 centimetrov pod vodo in s korenikami v vodi preživi?

Stroka pravi, da je to mogoče. Nekatera drevesa lahko nemoteno rastejo v občasno poplavljenih območjih. Tako je na primer z raznimi vrbami in topoli v presihajočem Doberdobskem jezeru in tudi črna jelša lahko »ima noge v vodi«, kot temu pravijo botaniki.

Po vsej verjetnosti strokovnjaki s tržaške občine domnevajo, da bo območje Mlake, kjer so posadili vrbo žalujko, le začasno poplavljeno, in da bo drevo »zdržalo«. Čas bo pokazal, ali bo njihova domneva držala ...