ARTICLE AD
Igre na srečo so že od nekdaj prisotne v naši družbi, a sodobna dostopnost spletnega igranja je njihovo privlačnost in nevarnosti še povečala. Za mnoge so igre na srečo le oblika zabave, a pri nekaterih lahko prerastejo v resno težavo, ki uničuje ne le osebno finančno stabilnost, temveč tudi partnerski odnos.
Družinska in zakonska terapevtka dr. Lidija Bašič Jančar se pri svojem delu srečuje tudi s pari, ki se spopadajo s posledicami odvisnosti od iger na srečo. Ta odvisnost lahko vodi v pomanjkanje zaupanja, prikrivanja in finančne težave, ki sčasoma pripeljejo do globokih čustvenih ran.
Zakaj igre na srečo zasvojijo?
- Dopamin in nagrajevalni sistem: Možgani sproščajo dopamin ob zmagi, kar ustvarja občutek ugodja in željo po ponovitvi izkušnje.
- Iluzija nadzora: Igralci pogosto verjamejo, da lahko z znanjem ali strategijo vplivajo na izid igre, čeprav so igre večinoma odvisne od sreče.
- Skorajšnji zadetki oz. dobitki: Ko nekdo skoraj zmaga, to v možganih sproži podobno reakcijo kot dejanska zmaga, kar spodbuja nadaljnje igranje.
- Hitra in nepredvidljiva nagrada: Igre temeljijo na naključnih nagradah, kar povečuje občutek vznemirjenja in zasvojenost.
- Beg iz realnosti: Ljudje z osebnimi težavami pogosto uporabljajo igre na srečo kot način soočanja s stresom ali depresijo.
- Finančna past: Mnogi poskušajo s ponovnim igranjem povrniti izgubljeni denar, kar vodi v še globlje finančne težave.
V intervjuju z dr. Lidijo Bašič Jančar želimo osvetlili, kako igre na srečo vplivajo na partnerske odnose in kako se s tem soočiti, ko to preide v resno težavo.
Zasvojenost pomeni beg iz realnosti
Pri partnerju že dlje časa opažate, da večino svojega časa preživi z igranjem iger na srečo. Pri tem zapravi veliko denarja, ki se mu ni še nikoli povrnil. Če mu karkoli omenite glede tega, o tem noče govoriti ali pa je nesramen in zajedljiv. Na kakšen način pristopiti h komunikaciji in mu izkazati zaskrbljenost ali celo pojasniti, da odvisnost od igranja iger na srečo škodujejo partnerskemu odnosu?
Glede na to, da se je posameznik oz. partner podal v igre na srečo, torej neke vrste zasvojenost, pomeni, da ima že nekaj časa hude osebnostne in partnerske težave. V tem času je skoraj nemogoče, da ga recimo temu prijazno nagovorimo in da bo to dovolj. Če je že zelo zabredel, si sam ne bo mogel pomagati. Kot pri vseh zasvojenostih je nujno potrebna strokovna pomoč.
Zasvojenost pomeni beg iz realnosti in posledično tudi beg iz odnosov. Podlaga za zasvojenost je vedno neka travma iz rane mladosti, katero posameznik ne zmore prepoznati oz. se z njo soočiti. Kruto realnost je potrebno poriniti na rob spomina oz. jo izbrisati. Za to so “idealna” sredstva, kot na primer alkohol, droge, igre na srečo… Kot vsak, ki je zasvojen, mora najprej sam spoznati, da gre za zasvojenost in se nato zdraviti. Največkrat se to zgodi, ko pade na dno (ko ga/jo pusti partner, ko izgubi službo, ko mu/ji partner postavi ultimat…), iz tukaj šele se nato začne dolga pot okrevanja in spoznavanja samega sebe preko abstinence.
Sto in en razlog zakaj nisem odvisnik
Kako se odvisniki običajno zagovarjajo in na kateri točki običajno spoznajo, da je situacija resna in da bo potrebno ukrepanje?
Kot sem že omenila so to največkrat situacije, ko so pritisnjeni v kot. Ko na primer otrok reče, da ga je sram takega starša ali ko sozakonec/partner odide, ko ga začne zapuščati zdravje, se sooča z finančnim bankrotom… Takrat se veliko odvisnikov odloči, da mora življenje spremeniti. Ostanejo pa tudi taki, ki do tega nikoli ne pridejo. Zagovarjajo pa se na mnoge načine:
“Jaz nimam težav in lahko kadarkoli neham”
“Vsi to počnejo”
“Ni tako hudo, saj še kar normalno živim”
“S tem nikogar ne prizadenem”
“To počnem zato, ker imam stresno službo”
“To počnem samo čez vikend, čez teden sem v redu”
“Če bi imel bolj srečno otroštvo, ne bi rabil piti/se drogirati”
“To počnem zavoljo boljših financ”
“Kriza me je v to pripeljala”…
Kdo običajno prvi poišče pomoč odvisnik ali partner?
Odvisno, včasih partner, včasih pa odvisnik. Najbolj smiselno je zagotovo, da poišče pomoč tisti, ki ima težave z zasvojenostjo. Če poišče pomoč partner, to nakazuje, da se težave zaveda le on in da partner še ni tam.
Odvisnost od igranja iger na srečo se ne razlikuje od drugih odvisnosti
Bi lahko primerjali odvisnost od igranja iger na srečo z drugimi odvisnostmi npr. z drogami?
Seveda, odvisnosti so si podobne. Gre za izgubo nadzora, pri vseh odvisnostih gre za sproščanje dopamina v možganih, kar povzroča občutek ugodja in željo po ponovitvi in nadaljevanju. Skupno vsem zasvojenostim so tudi odtegnitveni simptomi, kot so depresija, tesnoba, jeza, nemir, nekontroliranje lastnih reakcij in vedenj. Zanikanje in minimaliziranje je zagotovo tudi eden skupnih obramb, saj osebe pogosto opravičujejo in zanikajo svoje vedenje in stežka priznajo, da imajo problem.
Igre na srečo lahko na prvi pogled delujejo kot neškodljiva zabava, a pri mnogih ljudeh povzročijo zasvojenost, ki je po svojih učinkih primerljiva z odvisnostjo od drog. Uničujejo odnose, finančno stabilnost in psihično zdravje posameznika. Pomembno je, da se tveganj zavedamo, se omejimo ali – še bolje – v celoti odpovemo igram na srečo, če opazimo znake težav. Zgodnje prepoznavanje in ustrezna pomoč sta ključna za preprečitev resnejših posledic.
Avtor: Saša Obersnu; Foto: canva.com
Poglabljanje v partnerske odnose: Serija intervjujev z dr. Lidijo Bašič Jančar
The post Partnerstvo in nesoglasja: Igre na srečo so razdrle najin odnos appeared first on domžalec.si.