Preveri, ali tvoj zdravnik sploh še sme delati pri zasebniku?

22 hours ago 12

ARTICLE AD

DZ sprejel zakon o razmejitvi zdravstva: konec “dvoživk” v belem plašču?

LJUBLJANA – Po dolgih mesecih usklajevanja, burnih razprav in zakulisnih pogovorov je Državni zbor sprejel novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi po besedah oblasti pomenila prelomnico. Kaj to pomeni za bolnike, zdravnike, zasebnike in javni sistem kot tak? Vse, pravijo eni. Nič, svarijo drugi. Odgovor? Zapleten.

Če si v zadnjem času obiskal zdravnika, ki dela tudi pri zasebniku, je mogoče, da to po novem ne bo več dovoljeno. Nov zakon, ki ga je sprejel Državni zbor, namreč zdravnikom v javnem sistemu strogo omejuje delo zunaj javne mreže – predvsem pri zasebnikih brez koncesije. V tem članku preverimo, kaj to pomeni zate kot pacienta, kako se bo to poznalo na čakalnih vrstah, in zakaj so zdravniki zdaj pred najtežjo odločitvijo doslej.

Kaj se torej spreminja?

Začetek pri bistvenem: z novelo bodo javni zdravstveni delavci (beri: zdravniki, medicinske sestre, fizioterapevti itd.) po novem omejeni pri dodatnem delu pri zasebnikih. Nič več dirkanja iz UKC v zasebno ordinacijo in nazaj. Nič več podvojene prakse, ki je bila po mnenju vlade “škodljiva za sistem”.

Zdravniki bodo še vedno lahko delali dodatno, a pod jasnimi pogoji. Na primer: njihov matični zavod mora imeti izpolnjen program ZZZS. Pacienti ne smejo čakati v nedogled. In zdravnik mora biti pripravljen na nadure. Enostavno? Ne ravno.

Premier Robert Golob je bil po sprejetju zakona jasen: “Po skoraj letu dni usklajevanj je Državni zbor Republike Slovenije sprejel novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti. S tem zakonom jasno ločujemo javno od zasebnega zdravstva in končujemo s škodljivimi dvojnimi praksami, ki so desetletja šibile javni sistem,” je dejal. In dodal: “Naš cilj je jasen: bolj dostopno, pregledno in kakovostno javno zdravstvo, kjer je pacient na prvem mestu. Krepimo sistem, ki ne služi dobičku posameznika, temveč zdravju vseh.”

Zakonodajo so podprli poslanci Svobode, SD in Levice. Proti so bili NSi. SDS in Demokrati pa? Obstrukcija. “Ponovno z danes na jutri, brez utemeljene potrebe, zloraba postopkov,” pravijo. In da to ni več demokracija, ampak politična izsiljevanja.

Zdravniki: razmislek ali odhod?

Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel je skušala pomiriti duhove: “Prehodno obdobje je dovolj dolgo, da lahko zdravniki razmislijo, kje in na kakšen način bodo delali.” A v sindikatu Fides se ne dajo. Glavni odbor bo ta četrek odločal o zahtevi za ustavno presojo. “Zakon o zdravstveni dejavnosti prinaša nepremišljene posege v svobodo zdravniškega dela, dodatno obremenjuje že preobremenjen zdravstveni sistem in ne rešuje ključnih težav v javnem zdravstvu, najbolj bodo pa trpeli prav bolniki,” so zapisali v odzivu.

Ministrica se zaveda, da bo zakon terjal kar nekaj prilagoditev. “Pripraviti moramo precej podzakonskih predpisov, kjer bomo tako kot do zdaj sodelovali z vsemi deležniki, da bomo lahko uredili to področje tako, da bo delovalo čim bolj optimalno,” je dejala. Po domače: papirjev bo še veliko.

Koncesionarji: dobiček po novem tabu tema

Zanimivo – četudi je finančni minister Klemen Boštjančič skupaj z ministrico predlagal, da se določilo o omejitvi dobičkov koncesionarjev izpusti, so poslanci koalicije vztrajali. In ga ohranili. Po novem torej koncesionarji ne smejo več prosto razpolagati z morebitnim presežkom. Ta gre za investicije, razvoj, plače. Ne za jahte, pravijo.

Na portalu RTV Slovenija (2. april 2025) navajajo, da zakon ureja tudi povezovanje zdravstvenih zavodov, širi obveznost vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo in določa, da morajo biti vsi izvajalci povezani z informacijskim sistemom zVem. S tem se skuša nadzirati delo in zagotoviti transparentnost. Morda tudi zmanjšati “igranje statistik”.

Kaj pravi ulica? In zakaj to (zopet) ni samo zakon.

Da se z zdravstvom nekaj mora zgoditi – se strinja skoraj vsak. Ampak ta zakon? Živo blato, pravijo nekateri zdravniki. Politična zmaga, kričijo drugi. Realnost? Bolj siva.

Zgodovinsko gledano Slovenija žonglira med dvema sistemoma že desetletja. Od uvedbe koncesij, zdravniški zasebniki dobijo javni denar, do odmevnih afer s preskakovanjem čakalnih vrst. Ta zakon torej ni izoliran primer. Je posledica dolgotrajne erozije zaupanja v sistem.

Vprašanje, ki visi v zraku: bo zakon res popravil javno zdravstvo? Ali bo samo odgnal najboljše strokovnjake v zasebni sektor – ali še huje: v tujino?

Kot piše Siol.net (2. 4. 2025), poslanka Bojana Muršič (SD) verjame, da gre za najpomembnejši zakon tega sklica DZ: “Na prvo mesto postavlja pravice in dobrobit bolnikov ter gradi temelje sodobnega zdravstvenega sistema, ki bo učinkovit, pregleden in trajnosten.”

Zaključek? Začetek.

Ne glede na to, kako glasni bodo protesti, bo zakon v praksi pokazal, koliko težave res rešuje – in koliko jih morda ustvarja na novo.

Sistem, ki bo temelji na neprofitnosti, doslednosti in sodelovanju – to je cilj. Toda pot do tja bo (spet) polna papirjev, podzakonskih aktov, izjav za medije in (najbrž) precej razgretih sestankov. Zdravniki pa? Pred izbiro. In bolniki? Ti čakajo. Kot vedno.

Kaj torej ostane pacientu? Predvsem upanje, da bo zakon prinesel več reda – in ne še več kaosa. Da bodo zdravniki ostali tam, kjer jih najbolj potrebujemo. In da bo javno zdravstvo res postalo prostor, kjer je pacient na prvem mestu – ne dobiček, ne status, ne politika.

A eno je jasno: če si želiš preveriti, ali tvoj zdravnik še sme delati pri zasebniku – zdaj veš, da odgovor ni več samoumeven.

Pripravil: N. Z.

Vir: