Papež Frančišek je lagal glede razlogov za preganjanje Tradicionalne latinske svete maše!

Ekskluzivno: Uradno poročilo Vatikana razkriva resne pomanjkljivosti v temeljih dokumenta Traditionis Custodes

Prej neobjavljeni dokumenti sprožajo resna vprašanja o navedenih razlogih za odlok papeža Frančiška iz leta 2021, ki omejuje tradicionalno latinsko mašo.

Piše: Diane Montagna (vir: https://dianemontagna.substack.com/p/exclusive-official-vatican-report)

VATIKAN, 1. julij 2025 – Na dan so prišli novi dokazi, ki razkrivajo resne pomanjkljivosti v temeljih dokumenta Traditionis Custodes, odloka papeža Frančiška iz leta 2021, ki omejuje tradicionalno rimsko liturgijo.

Novinarka je pridobila celovito oceno Vatikana o posvetovanju z škofi, ki naj bi spodbudilo papeža Frančiška k razveljavitvi apostolskega pisma Summorum Pontificum Benedikta XVI. iz leta 2007, ki je liberaliziralo uporabo vetus ordo, bolj splošno znanega kot »tradicionalna latinska maša« in ostali zakramenti.

Prej neobjavljeno besedilo, ki predstavlja ključni del uradnega poročila Kongregacije za nauk vere o posvetovanju s škofi leta 2020 glede Summorum Pontificum, razkriva, da je »večina škofov, ki so odgovorili na vprašalnik, izjavila, da bi zakonodajne spremembe Summorum Pontificum povzročile več škode kot koristi«.

Celovita ocena torej neposredno nasprotuje navedenim razlogom za uvedbo Traditionis Custodes in sproža resna vprašanja o njegovi verodostojnosti.

Ko je papež Frančišek 16. julija 2021 objavil Traditionis Custodes, je izjavil, da odgovori na vprašalnik »razkrivajo stanje, ki me skrbi in žalosti ter me prepričuje o potrebi po posredovanju«.

»Na žalost,« je zapisal v spremljajočem pismu škofom po vsem svetu, »je bil pastoralni cilj mojih predhodnikov … pogosto resno zanemarjen. Priložnost, ki jo je ponudil sv. Janez Pavel II. in še z večjo velikodušnostjo Benedikt XVI. … je bila izrabljena za povečevanje razkorakov, krepitev razhajanj in spodbujanje nesoglasij, ki škodujejo Cerkvi, ovirajo njeno pot in jo izpostavljajo nevarnosti razdora.«

Škofom je sporočil, da ga njihove »prošnje« »zavezujejo« k razveljavitvi ne le Summorum Pontificum, temveč tudi »vseh norm, navodil, dovoljenj in običajev«, ki so bili v veljavi pred njegovim novim odlokom.

Vendar pa celovita ocena Vatikana razkriva, da »razkoraki«, »razhajanja« in »nesoglasja« bolj izvirajo iz nevednosti, predsodkov in odpora manjšine škofov do Summorum Pontificum kot iz kakršnih koli težav, ki bi prihajale s strani privržencev tradicionalne rimske liturgije.

Nasprotno pa uradno poročilo Kongregacije za nauk vere navaja, da »večina škofov, ki so odgovorili na vprašalnik in so velikodušno ter razumno izvajali Summorum Pontificum, izraža zadovoljstvo z njim«. Dodaja, da »je v krajih, kjer so duhovniki tesno sodelovali s škofom, situacija postala povsem umirjena«.

Celovita ocena, ki jo je mogoče pregledati na koncu tega članka v izvirniku v italijanščini in v angleškem prevodu, prav tako potrjuje trditev, ki jo je avtorica poročala oktobra 2021: da je Traditionis Custodes povečal in prikazal kot velik problem tisto, kar je bilo v uradnem poročilu Kongregacije za nauk vere zgolj postransko.

Poleg tega besedilo jasno kaže, da je Traditionis Custodes prezrl in zamolčal navedbe poročila o miru, ki ga je Summorum Pontificum vzpostavil, ter spregledal »stalno opažanje škofov« – da starejša oblika liturgije privlači mlajše ljudi v Katoliško cerkev.

Celovita ocena je prav tako napovedala, na podlagi odgovorov škofov, kaj bi sledilo, če bi bil Summorum Pontificum ukinjen – napovedi, ki so se izkazale za točne.

Povzetek in struktura uradnega poročila

Naloga priprave uradnega poročila je bila zaupana Četrti sekciji Kongregacije za nauk vere. Do izdaje Traditionis Custodes je bila ta enota, prej znana kot Papeška komisija Ecclesia Dei, odgovorna za nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem določil, uvedenih v Summorum Pontificum. Posledično je Četrta sekcija razpolagala z obsežnimi izkušnjami in strokovnim znanjem, s katerimi je lahko pregledala in analizirala rezultate ankete.

Spomladi leta 2020 je takratni prefekt Kongregacije za nauk vere, kardinal Luis Ladaria, poslal vprašalnik predsednikom škofovskih konferenc po vsem svetu, da bi ga razdelili škofom v njihovih škofijah; odgovori so prispeli na Kongregacijo za nauk vere do januarja 2021. Gradivo, predloženo v več jezikih, je Četrta sekcija obdelala, analizirala in vključila v svoje ugotovitve.

Čeprav nisem videla celotnega poročila, sem zanesljivo obveščena, da poročilo, ki obsega 224 strani in je datirano v februar 2021, sestavljata dva glavna dela. Prvi del ponuja podrobno analizo rezultatov in ugotovitev ankete po posameznih celinah in državah ter vključuje tabele in grafikone, ki prikazujejo podatke in trende.

Drugi del, naslovljen »Povzetek« [Sintesi], je krajši in vključuje uvod, povzetek za vsako celino, celovito oceno [Giudizio Complessivo] rezultatov ankete ter zbirko citatov, povzetih iz odgovorov, prejetih od škofij, razvrščenih po temah. Ta zbirka je bila namenjena oskrbi papeža Frančiška z reprezentativnimi vzorci odgovorov škofov.

Celovita ocena se začne z ugotovitvijo, da je Summorum Pontificum igral »pomembno, čeprav razmeroma skromno vlogo v življenju Cerkve«. Do leta 2021 se je »razširil v približno 20 % latinskih škofij po vsem svetu, njegovo izvajanje pa je bilo bolj umirjeno in mirno, čeprav ne povsod«.

Papež Frančišek je v Traditionis Custodes izjavil, da je »upošteval želje, ki jih je izrazil episkopat, in prisluhnil mnenju Kongregacije za nauk vere«. Celovita ocena je prav tisti del poročila, ki sintetizira in razlaga rezultate ankete ter ponuja vrednotenje, izpeljano iz dokazov.

Z drugimi besedami, odraža utemeljeno presojo ali mnenje Kongregacije za nauk vere.

Papež Frančišek ni imel le poročila, temveč je po zanesljivih virih med avdienco dobesedno iztrgal delovni izvod iz rok kardinala Ladarie in mu dejal, da ga želi takoj, ker ga zanima.

Čeprav Vatikan vsebine uradnega poročila nikoli ni objavil, sem oktobra 2021 pridobila in objavila zbirko citatov, vključenih v drugi del poročila, pri čemer sem navedla le državo ali regijo, iz katere so citati izvirali. To zbirko je mogoče v celoti pregledati na koncu tega članka v italijanščini in v posodobljenem angleškem prevodu.

Celovita ocena: 7 ključnih ugotovitev

1. Pomanjkanje liturgičnega miru in enotnosti je bolj posledica manjšine škofov kot privržencev tradicionalne rimske liturgije.

Tam, kjer manjka liturgični mir, poročilo kaže, da to bolj izhaja iz nevednosti, predsodkov in odpora manjšine škofov do Summorum Pontificum kot iz kakršnih koli težav, ki bi izvirale od tistih, ki jih privlači tradicionalna rimska liturgija.

Poročilo Kongregacije za nauk vere poudarja željo Benedikta XVI., da bi z izvajanjem Summorum Pontificum dosegli »notranjo liturgično spravo« znotraj Cerkve ter njegovo prepričanje o potrebi po napredovanju »ne po hermenevtiki preloma, temveč po prenovi v kontinuiteti s tradicijo«.»

Ta ekleziološka razsežnost hermenevtike kontinuitete s tradicijo ter skladne prenove in razvoja še ni bila v celoti sprejeta s strani nekaterih škofov,« ugotavlja poročilo. »Vendar tam, kjer je bila sprejeta in izvedena, že prinaša sadove, med katerimi so najbolj opazni v liturgiji.«

Poročilo nadalje obžaluje, da »v nekaterih škofijah oblika Forma extraordinaria [Izredna oblika] ni obravnavana kot obogatitev za življenje Cerkve, temveč kot neprimeren, moteč in nepotreben element za običajno pastoralno življenje, celo kot ‘nevaren’, zato nekaj, kar se ne odobrava, se zatira ali vsaj strogo nadzoruje, da se ne bi širilo, v upanju na njegovo morebitno izginotje ali razveljavitev«.

Bolj specifično poročilo ugotavlja, da škofje v špansko govorečih regijah na splošno »kažejo malo zanimanja« za izvajanje Summorum Pontificum, kljub prošnjam vernikov. Podobno je poročilo zapisalo, da »odgovori italijanskih škofov nakazujejo, da na splošno ne cenijo visoko Forma extraordinaria in njenih povezanih določil, z nekaj izjemami«.

Glede nesporazuma ali nevednosti med manjšino episkopata poročilo ugotavlja: »Nekateri škofje menijo, da je motu proprio Summorum Pontificum spodletel pri doseganju cilja spodbujanja sprave in zato zahtevajo njegovo ukinitev – bodisi zato, ker notranja sprava znotraj Cerkve še ni bila v celoti dosežena, bodisi zato, ker Duhovniška bratovščina sv. Pija X. ni vzpostavila polnega občestva s Cerkvijo.« V odgovor avtorji poročila opozarjajo, da je proces sprave v Cerkvi pogosto »počasen in postopen«, ter spomnijo, kot je to storil sam Benedikt XVI., da Summorum Pontificum ni bil namenjen Bratovščini sv. Pija X.

Poleg tega poročilo navaja, da se nekateri škofje bojijo »razdelitve na dve Cerkvi« in menijo, da skupine, ki so navezane na izredno obliko, »zavračajo« Drugi vatikanski koncil. Poročilo priznava, da je slednje »delno resnično«, vendar dodaja, da »tega ni mogoče posploševati«. Tudi v tem primeru poročilo poudarja, da je »pastoralna skrb škofa odločilno vplivala na pomiritev razburjenih duhov in razjasnitev razmišljanja nekaterih članov stalnih skupin«.

Nazadnje poročilo ugotavlja, da »bi nekateri škofje raje videli vrnitev k prejšnjemu stanju indulta, da bi imeli večji nadzor in upravljanje situacije«.

2. Večina škofov, ki so izvajali Summorum Pontificum, je izrazila zadovoljstvo z njim.

Nasprotno pa poročilo ugotavlja, da »večina škofov, ki so odgovorili na vprašalnik in so velikodušno ter razumno izvajali motu proprio Summorum Pontificum, izraža zadovoljstvo z njim«. Dodaja, da »je v krajih, kjer so duhovniki tesno sodelovali s škofom, situacija postala povsem umirjena«.

Poleg tega poročilo ugotavlja, da »škofje, ki so najbolj usklajeni s to zadevo, opažajo, da je starejša oblika liturgije zaklad Cerkve, ki ga je treba varovati in ohranjati: predstavlja dobrino za ohranjanje enotnosti z zgodovino, za razumevanje, kako napredovati po poti skladnega razvoja in napredka ter za čim večje zadovoljevanje potreb teh vernikov«.

Poročilo navaja: »Večina škofov, ki so odgovorili na vprašalnik, meni, da bi zakonodajne spremembe motu propria Summorum Pontificum povzročile več škode kot koristi.«

Na podlagi svojih ugotovitev je poročilo napovedalo, da bi »oslabitev ali ukinitev Summorum Pontificum resno škodovala življenju Cerkve, saj bi ponovno ustvarila napetosti, ki jih je dokument pomagal razrešiti«.

Nekateri škofje so menili, da bi zakonodajna sprememba Summorum Pontificum »spodbudila odhod razočaranih vernikov iz Cerkve k Družbi sv. Pija X. ali drugim shizmatičnim skupinam«, povzročila nezaupanje do Rima, sprožila »ponoven izbruh liturgičnih vojn« in »celo spodbudila nastanek novega razkola«. Poleg tega bi »to omajalo legitimnost dveh papežev – Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. –, ki sta se zavezala, da teh vernikov ne bosta zapustila«.

3. Škofje so hvaležni za usposobljenost Četrte sekcije Kongregacije za nauk vere (razpuščene Papeške komisije Ecclesia Dei)

Poročilo poudarja pomen obstoja »usposobljenega sogovornika« na institucionalni ravni, torej pri Svetem sedežu, za stalne skupine in skupnosti. Poročilo ugotavlja, da skrben nadzor, ki ga izvajajo osebe z izkušnjami in strokovnim znanjem, pomaga »preprečevati samovoljne oblike samoupravljanja in anarhije znotraj skupin ter zlorabe moči s strani nekaterih krajevnih škofov«.

Škofje so izrazili »zadovoljstvo in hvaležnost« Četrti sekciji Kongregacije za nauk vere (in nekdanji Papeški komisiji Ecclesia Dei) za njihovo delo.

4. Poročilo je potrdilo privlačnost starejše oblike liturgije za mlade.

Poročilo Kongregacije za nauk vere je potrdilo intuicijo Benedikta XVI., izraženo v Summorum Pontificum, da bodo mlajši ljudje v tradicionalni rimski liturgiji našli »obliko srečanja z skrivnostjo svete evharistije, ki je posebej primerna zanje«. Poročilo ugotavlja:

»Stalno opažanje škofov je, da so mladi tisti, ki odkrivajo in izbirajo to starejšo obliko liturgije. Večina stalnih skupin, prisotnih v katoliškem svetu, je sestavljena iz mladih ljudi, pogosto spreobrnjencev v katoliško vero ali tistih, ki se po obdobju oddaljenosti od Cerkve in zakramentov vračajo. Privlači jih svetost, resnost in slovesnost liturgije. Najbolj jih navdušuje, tudi sredi družbe, ki je pretirano hrupna in zgovorna, ponovno odkritje tišine znotraj svetih dejanj, zadržane in bistvene besede, pridiganje, ki je zvesto nauku Cerkve, lepota liturgičnega petja in dostojanstvenost obhajanja: celota brez šivov, ki je globoko privlačna.«

5. Poročilo je izpostavilo rast duhovnih poklicev v skupnostih nekdanje Ecclesia Dei po razglasitvi Summorum Pontificum.

Poročilo Kongregacije za nauk vere je poudarilo rast duhovnih poklicev v skupnostih, nekdaj povezanih z Ecclesia Dei, po razglasitvi Summorum Pontificum, vendar je opozorilo, da nekateri škofje s tem niso povsem zadovoljni. »Mnogi mladi moški,« navaja poročilo, »se odločajo za vstop v inštitute Ecclesia Dei za svojo duhovniško ali redovniško formacijo namesto v škofijska semenišča, kar nekateri škofje očitno obžalujejo…«

6. Poročilo je priporočilo preučevanje obeh oblik rimskega obreda v okviru semeniške formacije.

Poročilo je zato na podlagi predloga škofov priporočilo, da se v semeniško formacijo in druge cerkvene fakultete vključijo »predavanja, posvečena preučevanju obeh oblik rimskega obreda«, kot sredstvo za spodbujanje večje enotnosti in miru, povečanje škofijskih poklicev ter pripravo »primerno usposobljenih duhovnikov« za obhajanje rimskega obreda.

7. Poročilo priporoča: »Naj ljudje svobodno izbirajo.«

Na podlagi ugotovitev ankete med škofi in ob sklicevanju na filipinskega škofa poročilo Kongregacije za nauk vere zaključuje s priporočilom: »Naj ljudje svobodno izbirajo.« Ob tem poročilo spomni na nenadomestljivo, čeprav včasih zahtevno vlogo in dolžnost škofa pred Bogom, da skrbi za čredo, ter se sklene z besedami papeža Benedikta XVI., izrečenimi škofom Francije leta 2008 v zvezi s Summorum Pontificum:

»Zavedam se vaših težav, vendar ne dvomim, da lahko v razumnem času najdete rešitve, ki bodo zadovoljile vse, da se brezšivna tunika Kristusa ne bi dodatno raztrgala. Vsakdo ima svoje mesto v Cerkvi. Vsaka oseba, brez izjeme, bi se morala počutiti doma in nikoli zavrnjena. Bog, ki ljubi vse moške in ženske in ne želi, da bi se kdo izgubil, nam zaupa to poslanstvo, ko nas postavlja za pastirje svojih ovc. Za to čast in zaupanje, ki nam ga je izkazal, se mu lahko le zahvalimo. Zato si prizadevajmo, da bomo vedno služabniki enotnosti.«

Varuhi tradicije?

Celovita ocena je prišla na dan po tem, ko je nadškofija Detroit (ZDA) postala zadnja, ki je bila deležna omejevalnih ukrepov s strani Dikasterija za bogoslužje in disciplino zakramentov (DDW), dikasterija, zadolženega za izvajanje Traditionis Custodes.

Aprila je novoimenovani nadškof sporočil, da tradicionalna latinska maša po 1. juliju 2025 v župnijskih cerkvah ne bo več dovoljena. S sklicevanjem na reskript Vatikana iz leta 2023, ki ga je izdal prefekt Dikasterija za bogoslužje in disciplino zakramentov, kardinal Arthur Roche, je nadškof obvestil svoje duhovnike, da krajevni škofje nimajo več pooblastil za dovoljevanje starejše oblike liturgije v župnijskih cerkvah.

Nekdanji nadškof Detroita Allen Vigneron je v svojem odgovoru na zadnje vprašanje vatikanske ankete z devetimi vprašanji, ki sem ga pridobila, povzel, kaj je – glede na uradno poročilo – večina škofov dejansko zahtevala.

Anketa je spraševala: „Trinajst let po motu propriu Summorum Pontificum, kaj svetujete glede izredne oblike rimskega obreda?“ Nadškof Vigneron je odgovoril:

“Svetujem vam, da ohranite disciplino in norme, ki jih določa Summorum Pontificum, ter se spopadate z vsemi težavami, ki se pojavljajo, tako da duhovnike in ljudi pozovete k njihovemu spoštovanju. Motu proprio nam je omogočil izjemno uspešen pristop k reševanju spora, ki je obstajal v Cerkvi glede statusa izredne oblike. Disciplina, ki jo je uvedel, prinaša veliko dobrih sadov, zlasti v življenju vernikov in pri ponovni vzpostavitvi cerkvenega miru. O legitimnosti izredne oblike kot izredne oblike ne dvomim. Ta darovanja nudijo veljavno izkušnjo svete liturgije Cerkve, vendar dopolnjujejo navadno obliko. Takšna darovanja nikakor ne ogrožajo po koncilu in v Cerkvi uveljavljene stalne oblike in jo bogatijo v njeni raznolikosti. Po mojem mnenju je bil Summorum Pontificum izjemen uspeh.”

Moralna upravičenost Traditionis Custodes je bila vedno šibka glede na pozitivne sadove tradicionalnega rimskega obreda, njegovo naraščajočo priljubljenost, zlasti med mladimi, njegov vpliv na družino kot “hišno Cerkev” in njegovo sposobnost privabljanja novih duhovnih poklicev. To novo odkritje splošne ocene posvetovanja KNV s škofi o dokumentu Summorum Pontificum služi kot dodaten dvom o osnovi za in verodostojnosti Traditionis Custodes.

The post Papež Frančišek je lagal glede razlogov za preganjanje Tradicionalne latinske svete maše! appeared first on Scutum Fidei.