ARTICLE AD
Prejšnji teden je prepolovil število slovenskih nogometnih klubov v evropskih tekmovanjih. Ostala sta še dva, Olimpija in Celje, ki sta lani igrala v ligaškem delu konferenčne lige. Oba merita na preboj v isti del tekmovanja tudi v tej sezoni. A najprej ju čaka še 3. kvalifikacijski krog, ki ga bosta začela v četrtek.
To že pred omenjeno tekmo s Celjem ni bilo na posebej visoki ravni. Zeleno-beli pod vodstvom novega stratega Jorgeja Simaa nikakor ne kažejo takšne igre, ki bi zadovoljila navijače, bržčas ne niti uprave, ki je že opravila izreden sestanek glede prihodnosti portugalskega strokovnjaka na Olimpijini klopi.
Za zdaj njegova usoda še ni znana, a vse več je namigovanj, da bi se kaj lahko v Ljubljano vrnil Španec Victor Sanchez, ki je v prejšnji sezoni zeleno-bele popeljal do naslova državnega prvaka in do igranja v ligaškem delu konferenčne lige oziroma celo do dodatnih bojev za osmino finala.
A uprava in Sanchez, bojda zaradi prevelikih finančnih zahtev slednjega, spomladi nista našla skupnega jezika, tako da je pred to sezono v Ljubljano prišel Simao. Toda Olimpija pod njegovim vodstvom niti na eni tekmi ni igrala na pričakovani ravni, izjema sta prvi polčas domače lige proti Aluminiju in drugi polčas domačega obračuna v kvalifikacijah konferenčne lige proti Interju d’Escaldesu, ki je sicer dodobra namučil Ljubljančane v prejšnjem krogu.
Tako pretiranega optimizma v Ljubljani ni niti pred naslednjim evropskim obračunom. Olimpija, pri kateri tudi novinci – na čelu z najdražjim Dimitarjem Mitrovskim – za zdaj niso pustili posebnega vtisa, bo v četrtek ob 20.00 gostila albansko Egnatio. Ta je v prejšnjem kvalifikacijskem krogu opravila z Dinamom iz Minska.
Albanski prvak je s 5,43 milijona evrov tržne vrednosti po Transfermarktu precej slabši od slovenskega prvaka (14,13 milijona), a ob trenutnem stanju v ljubljanski ekipi ta podatek ne pove veliko.
Želja po napredovanju v zadnji krog kvalifikacij pa bi morala biti velika, saj se tudi tam ponuja zelo premagljiv tekmec – poraženec dvoboja Lincoln Red Imps (1,75 milijona evrov tržne vrednosti) – Noah (12,75 milijona). Na finančni vidik napredovanja tudi ni odveč pogledati, saj zgolj preboj v ligaški del prinese dobre tri milijone evrov.
Precej težjo pot do teh milijonov imajo Celjani, ki pa so lani v tem tekmovanju pokazali, da se lahko kosajo z bogatejšimi od sebe. Šele v četrtfinalu jih je z nekaj težavami ustavila slovita Fiorentina. Na poti jim je takrat v osmini finala stal švicarski Lugano, ki pa bo tekmec slovenskega pokalnega prvaka že zdaj v 3. kvalifikacijskem krogu. Prva tekma bo v četrtek ob 20.30 v Švici, kjer so si Celjani lani po številnih preobratih priigrali najboljšo osmerico.
Celje je v tej sezoni dobro začelo domačo ligo, dobilo vse tri uvodne tekme ob razliki v zadetkih 9:1, pri čemer je že igralo z največjima tekmecema, Mariborom in Olimpijo. Manjši madež na dosedanje predstave pa je nastal ob izpadu iz kvalifikacij evropske lige proti AEK Larnaki.
Riera ima na voljo dokaj spremenjeno ekipo v primerjavi s prejšnjo sezono, posebej zaradi odhodov Svita Sešlarja, Tamarja Svetlina in Aljoše Matka, toda vseeno mu je uspelo sestaviti dober mozaik, v katerem igra vse večjo vlogo tudi napadalec Franko Kovačević.
Ob dejstvu, da ima Celje tržno vrednost nižjo kot lani z 8,88 milijona evrov in da je Lugano v tem pogledu pri 71 milijonih, je jasno, da bo vloga favorita spet pri Švicarjih, ki pa so izpadli iz kvalifikacij evropske lige. Izločil jih je več kot polovico “cenejši” romunski Cluj. Za nameček so izgubili tudi uvodni dve tekmi domače lige in so trenutno zadnji z razliko v zadetkih 1:6.
A pred Celjem, pri katerem so po tekmi v Ljubljani napovedali igro na zmago tudi v gosteh pri Luganu, je v vsakem primeru zahtevna naloga. Če pa jo uspešno opravi, ga v zadnjem kvalifikacijskem krogu čaka na papirju lažje delo – Banik Ostrava (22,33 milijona evrov) ali dunajska Austria (23,28 milijona).