Od Hirošime se nismo ničesar naučili

Hirošima, kjer so na današnji dan pred osemdesetimi leti Američani odvrgli prvo atomsko bombo, je sodobno velemesto, ki se zelo razlikuje od ostalih japonskih mest. Že ko si na hitrem vlaku, ki te iz Tokia pelje v Hirošimo, veš, da te bo obisk mesta globoko zaznamoval. Gre za posebno razpoloženje, podobno tesnobi, ki se stopnjuje, ko se približuješ spominskemu Parku miru. Ko si enkrat tam in ko vidiš, kako se Japonci dostojanstveno spominjajo te neizmerne tragedije, si pomirjen, hkrati se vprašaš, zakaj atomski bombi v Hirošimi in Nagasakiju nista človeštva ničesar naučili.

Spominski park se nahaja na območju Hirošime, ki ga je atomska bomba zravnala z zemljo in kjer je umrlo okoli 140 tisoč ljudi, več tisoč pa še za posledicami radioaktivnega sevanja. Park, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, obišče vsako leto milijon ljudi.

Zanimivo, da sta vpisu Hirošime v Unescov seznam nasprotovali Kitajska in ZDA. Prva, ker je bila prepričana, da bi tak spomin lahko opral japonske krivde v drugi vojni, Američani pa so menili, da bi moral park obelodaniti zgodovinski kontekst atomske bombe. Oboji so se motili.