Ob jezeru Jasna digitalno restavrirani verziji filmov o Kekcu

Ob 120-letnici slovenskega filma bodo v soboto in nedeljo ob jezeru Jasna premierno predvajali prva digitalno obnovljena filma o literarnemu junaku Kekcu pisatelja Josipa Vandota – Kekec iz leta 1951 in Srečno Kekec iz leta 1963 Jožeta Galeta. Prvi film o Kekcu se je v zgodovino zapisal kot prvi slovenski mladinski celovečerni igrani film.

“Filmi o Kekcu so bili v mnogočem prelomni. Prvi se je v zgodovino zapisal kot šele tretji slovenski zvočni celovečerni igrani film, takoj za filmoma Franceta Štiglica Na svoji zemlji iz leta 1948 in v kolektivno pozabo odrinjenim Trstom iz leta 1951. Obenem je bil Kekec prvi slovenski film, ki je na beneškem festivalu filmov za otroke in mladino prejel nagrado za najboljši mladinski film, kot pionir tega, še danes popularnega žanra, pa je nato z dvema uspešnima nadaljevanjema postal tudi naša prva filmska trilogija”, je ob tem zapisala filmska kritičarka Veronika Zakonjšek.

Na začetku 50. let minulega stoletja je film Kekec z 62.855 gledalci zabeležil takrat rekordno gledanost, Njegovo nadaljevanje Srečno Kekec!, ki je v slovenski film prvič prinesel barve ter okolico Trente, Bovca in Mangarta prikazal v živi barvni paleti direktorja fotografije Ivana Marinčka, pa je Kekčevo popularnost s 75.835 gledalci le še utrdil, je dodala.

V središču Kranjske Gore je Agencija Julijana, kjer so leta 1991 prvič organizirali voden ogled po Kekčevi deželi. Kot je za STA povedala Meta Hrovat, prokuristka podjetja Sednjek, pod okriljem katerega deluje omenjena agencija, oglede med poletjem pripravljajo vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo v skupinah do 40 oseb. Do Kekčeve dežele se odpravijo z Bedanc busom, so pa vodene oglede od začetka do danes dodelali, med drugim s kočo za vsakega junaka zgodbe, pri Brincljevi je tudi dvižni most. Voden ogled traja okoli dve uri. Po njenem mnenju je lahko Kekec kot pogumen in spoštljiv lik zgled otrokom in mladostnikom. Pomembno sporočilo za otroke se ji zdi tudi, da je bil v vsaki situaciji pripravljen pomagati.

Leta 2019 so v Kranjski Gori praznovali 100-letnico Kekca. Kot je takrat povedal literarni zgodovinar Miran Hladnik, je Kekec zelo pomemben, saj določi kulturno obzorje in identiteto otrok od najmlajših let naprej, vsaki generaciji pa prinaša neko drugo sporočilo. Tako je bil tudi Vandotov Kekec nekaj drugega kot filmski Kekec, ki je nastal po drugi svetovni vojni. Po njegovem mnenju Slovenci Kekca v prihodnje ne bodo pozabili, saj vsaka nacija potrebuje svoje identitetne točke, Kekec pa se je izkazal kot zaupanja vredna točka.

V ponedeljek bodo v sklopu dogodka, ki ga pripravljata Slovenski filmski center in Slovenska kinoteka, predvajali tudi prvi slovenski celovečerni film V kraljestvu Zlatoroga iz leta 1931 Janka Ravnika z živo glasbeno spremljavo, naslednji dan pa v Ljudskem domu sledita projekciji filma Gremo mi po svoje in njegovega nadaljevanja Mihe Hočevarja.

V primeru dežja bodo projekcije filmov o Kekcu in V kraljestvu Zlatoroga v Dvorani Vitranc v Kranjski Gori.