Večina Slovenije trenutno »izjemno sušna«

Slovenijo trenutno pesti suša. O njej lahko govorimo, ko v daljšem obdobju pride do pomanjkanja padavin, kar povzroči zmanjšanje količine vode v zemlji, rekah in podtalnici. To vodi v presušenost vodnih virov, in oslabljeno rast rastlin. Orodje Sušomer, Agencije RS za okolje, ki meri stopnjo suše po najnovejših podatkih (z dne 3. julija 2025) kaže, da večina regij glede na podatke iz obdobja med 1991 in 2020 trenutno beleži največji vodnobilančni primanjkljaj v površinskem sloju tal za ta čas leta. V celotni državi trenutno beležimo izjemno sušne razmere, obarvane z rdečo, zelo sušne razmere, obarvane z oranžno, pa ostajajo le v obalno-kraški regiji in delu goriške ter v podravski regiji. Razmere so se v primerjavi s prejšnjim tednom poostrile.

Pomanjkanje padavin na slovenskem podeželju je privedlo do slabše rasti rastlin. Za normalno rast in razvoj je namreč zmanjkalo za 50 do 150 mililitrov padavin na kvadratni meter. »Ko se enkrat temperature povzpnejo čez 30 stopinj Celzija, se preneha rast rastlin in te ostanejo v trenutni razvojni fazi,« je pojasnil direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Martin Mavsar.

Zaenkrat so pridelovalci zaznali manjše količine pridelkov pri ječmenu in pšenici. Opažajo sušenje rastlin in zvijanje listov. »Če se dotaknemo okopavin, se pravi krompirja in pese, opažamo sušenje grmov. V travnatem svetu opažamo posušeno travno rušo. Prav tako imamo manko krme, paše in ocenjujemo, da bo izpad košnje lahko kar precejšen,« je dodal direktor ter omenil, da tudi sadje ne pridobiva na debelini. Suša se odraža tudi v gozdarstvu, saj se divjad, ki ne najde hrane v gozdu, seli izven gozda, kjer išče bolj vlažno listje.

To ni prvi spopad s sušo v državi, je pa prvi večji po letu 2022. Na obalnem območju so takrat sprva uvedli zmerne ukrepe za varčevanje s pitno vodo. Kmalu zatem so prepovedali uporabo vode za nenujne namene, kot so zalivanje, pranje avtomobilov in tuširanje na plaži. Rižanski vodovod Koper in lokalne skupnosti so večkrat pozivali prebivalce k varčevanju z vodo. Avgusta istega leta so uvedli najstrožje ukrepe – okoli 10 odstotkov vode za delovanje vodovoda so začeli dovajati s cisternami iz Planinskega polja. Vodo so pridobivali iz reke Unice pri Hasbergu in jo prevažali v vodarno Cepki, kjer jo obdelujejo. Podobne težave z oskrbo s pitno vodo so se pojavile tudi na drugih koncih Slovenije, predvsem na manjših vodnih virih, ki črpajo vodo iz kraških razpoklinskih vodonosnikov. Škoda je bila ocenjena na 148,5 milijona evrov. Bilo je še huje kot leta 2003, ko je bilo škode za 121,5 milijona evrov.

Za blažitev posledic suše se uporabljajo različni načini gašenja suše. Recimo namakanje s pomočjo namakalnih sistemov, kjer je voda na voljo, uporaba namakalnih tehnologij, ki varčujejo z vodo (kapljično namakanje), izboljšanje zadrževanja vode v tleh z ustrezno obdelavo tal. Ena izmed možnosti je lahko tudi saditev odpornejših sort rastlin, ki prenesejo sušo in izobraževanje kmetov o upravljanju z vodo in sušo prilagojenih kmetijskih praksah. Mavsar je omenil, da imamo v državi nekaj dobrih primerov praks namakanja, a je bolj problematičen gorski, hribovit svet, do koder je dostop težji.

V prihodnjih dneh bo sprva še sončno in vroče z možnostjo popoldanskih ploh in neviht. V začetku prihodnjega tedna po napovedih ARSO pričakujemo več oblačnosti ter padavine z nevihtami, ki jih bo več na zahodu. Z vidika vodnobilančnega stanja površinskega sloja tal pričakujemo vsaj začasno omilitev sušnih razmer po vsej državi, so še zapisali na ARSO.

Ana Zupan