V živalskem vrtu dvogrbe kamele, noji in surikate dobro prilagojeni na vročino

Huda vročina te dni ogroža tudi prebivalce živalskih vrtov. Medtem ko nekatere v vročini trpijo in iščejo zavetje pred žgočim soncem, pa nekaterim visoke temperature prijajo. V ljubljanskem živalskem vrtu pravijo, da so določene živali na vročino dobro prilagojene, na primer dvogrbe kamele, noji in tudi surikate.

“Za vsako živalsko vrsto je značilno, da ima neko temperaturno območje, v katerem lahko preživi. To je najnižja in najvišja možna temperatura in ta razpon se od vrste do vrste razlikuje. Na to se moramo prilagajati zaposleni v živalskem vrtu in jim ustrezno opremiti ograde,” je za STA pojasnila biologinja in pedagoška vodja ZOO Ljubljana Irena Furlan. Ograde so v naravnem gozdu in na vsaki je senčni del naravna senca ter sončni in ohlajeni po potrebi notranji prostori, tako je živalim na voljo dovolj prostora za gibanje v ogradi.

Za dvogrbe kamele, noje in tudi surikate Furlan ne more reči, da na vročini uživajo, so pa na njo zelo prilagojene. Dvogrba kamela tako po njenih besedah lahko dvigne telesno temperaturo nad 42 stopinj v vročini, ne da bi se slabo počutila. Ponoči, ko se v puščavi ozračje ohladi, pa to odvečno toploto oddaja direktno v okolje, tako se manj poti, ima manjšo izgubo vode, ima tudi koncentriran urin in zelo suhe iztrebke.

Tudi noji so izredno prilagojeni na visoke temperature, lahko telesno temperaturo povišajo celo na 37 stopinj Celzija, ponoči pa ponovno oddajajo toploto direktno v okolje in se tako hladijo. “Surikate se pa zakopljejo v zemeljske odprtine, kadar je najhujša vročina, zelo rade se pa tudi sončijo,” pravi Furlan.

Živalim v vročini prilagodijo tudi prehrano, tako da je v poletnem času bolj sočna. Živali se raje prehranjujejo zjutraj in potem proti večeru, čez dan pa se umaknejo v sence ali pa počivajo, je pojasnila biologinja.

Na visoke temperature so v ljubljanskem živalskem vrtu najbolj občutljive žuželke, dvoživke in plazilci, med sesalci pa severni jeleni in mačji panda. “Za slednjo vemo, da živijo v precej hladnejšem okolju tudi do 4000 metrov visoko v pogorju Himalaje, tako da so nameščene v senčnem delu živalskega vrta in jih dodatno hladimo z meglilnikom,” je dejala.

Živalim, ki se rade kopajo ali pa namakajo, omogočajo nekakšne bajerčke ali pa tudi bazene, na primer slonica Ganga ima velik bazen, a se predvsem rada kopa, kadar dežuje. Zaposleni v vrtu živali dodatno hladijo tudi s pomočjo sladoledov. Tako morski levi dobijo sladoled iz zmrznjenih rib, slonica Ganga zmrznjene zelenjave, kakšne zveri pa zmrznjene krvi.

Tudi bazene hladijo, recimo, ko se segrejejo. “Pri slonici Gangi menjamo vodo enkrat na teden, tako da se ne segreje preveč. Za čisto vodo pri morskih levih skrbi čistilna naprava, kljub temu pa določeno svežo vodo tudi dodajo za vzdrževanje temperature, da se bazen preveč ne segreje.

Edini živalski vrt v državi se nahaja v naravnem gozdu, blizu centra prestolnice in je nekaj stopinj hladneje kot v mestu, zato je tudi priljubljena točka za obisk v teh vročih dneh. “Tako je danes v vrtu trenutno okrog 50 otrok na poletnih počitnicah in kar nekaj obiskovalcev, veliko tudi tujcev,” je dodala Furlan. Poudarila je, da čez poletje pripravljajo tudi različne dogodivščine z živalmi, naravovarstvene delavnice in dogodivščine, tudi za živali.