Nekateri ljudje na družbenih omrežjih nikoli ne komentirajo – imajo dober razlog

Komentiranje na družbenih omrežjih

Družbena omrežja so postala vsakdanji spremljevalec življenja. Z njimi ohranjamo stike, spremljamo novice, iščemo razvedrilo in pogosto tudi potrditev. A med uporabniki obstaja tiha večina, ki vse to počne brez komentarjev, brez všečkov in brez javnega odzivanja. Berejo, gledajo, spremljajo, a molčijo. Psihologi opozarjajo, da to ni nujno znak pasivnosti ali nezainteresiranosti, temveč pogosto odraz določenih osebnostnih lastnosti, ki so presenetljivo pozitivne.

Previdnost pri razkrivanju sebe

Komentiranje na spletu pomeni javno izpostavljanje. Tudi kratek zapis ali nedolžen odziv odpira vrata presojam, napačnim razlagam in konfliktom. Ljudje, ki se temu zavestno izogibajo, pogosto zelo natančno vedo, koliko sebe želijo pokazati drugim.

Takšna previdnost ni znak strahu, temveč zavedanja meja. Ti uporabniki raje izbirajo zasebne pogovore, osebne stike ali neposredno sporočanje. Čustveno pomembne teme raje obravnavajo v varnem okolju, kjer je možnost nesporazumov manjša in odzivi bolj človeški.

Razmišljujoč odnos do vsebin

Velik del komentarjev na spletu nastane impulzivno. Hitro mnenje, takojšnja sodba, odziv brez premisleka. Tihi uporabniki imajo pogosto drugačen ritem. Informacije najprej preberejo, jih premislijo, primerjajo z lastnimi izkušnjami in šele nato oblikujejo mnenje.

Manj hrupa, več vsebine

Takšni ljudje redko čutijo potrebo, da bi se oglasili zgolj zato, da so slišani. Komentiranje jih zanima le, če lahko prispevajo nekaj smiselnega. Ker spletne razprave pogosto nagrajujejo hitrost in ostrino, se odločijo, da raje ostanejo opazovalci.

Kako ugotoviti, čigava je telefonska številka

Visoka stopnja samorefleksije

Uporabniki, ki ne komentirajo, pogosto dobro poznajo lastne sprožilce. Zavedajo se, katere teme jih vznemirijo, kdaj bi se lahko ujeli v neskončne razprave in kako bi to vplivalo na njihovo razpoloženje.

Namesto da bi se prepustili algoritmom, ki spodbujajo čustvene odzive, izberejo umik. To je oblika digitalne samoregulacije, ki dolgoročno ščiti duševno ravnovesje.

Opazovanje namesto nastopanja

Družbena omrežja imajo izrazito performativen značaj. Objave, komentarji in odzivi so pogosto del predstave, v kateri šteje pozornost. Nekateri ljudje v tem ne vidijo smisla.

Družbena omrežja so vir informacij

Za te uporabnike so omrežja predvsem vir novic, idej ali sprostitve. Ne čutijo potrebe, da bi sodelovali v predstavi. Raje spremljajo dogajanje od strani in energijo vlagajo v odnose zunaj zaslona.

Manjša odvisnost od potrditve

Všečki, delitve in odzivi sprožajo dopaminski odziv v možganih. Pri nekaterih ljudeh to hitro postane merilo lastne vrednosti. Tihi uporabniki se temu mehanizmu lažje izognejo.

To ne pomeni, da ne potrebujejo potrditve, temveč da je ne iščejo na spletu. Samozavest in občutek vrednosti gradijo drugje, pogosto v osebnih odnosih, delu ali hobijih.

Tišina je zavestna izbira

Ne komentirati ne pomeni biti brezbrižen. Pogosto pomeni izbirati mir. Razumevanje lastnih navad na družbenih omrežjih je prvi korak k bolj zdravemu odnosu do digitalnega sveta. Vsak uporabnik ima svojo mero sodelovanja. Nekateri govorijo glasno, drugi poslušajo. Oboje ima svoj prostor in pomen.

Osem mest, kjer telefona nikoli ne bi smeli puščati

100 načinov, kako znova živeti analogno: zakaj vse več ljudi odloži telefon

Najpogostejše jutranje navade Slovencev: Pitje kave, brskanje po telefonu, razgibavanje

Preveč gledate v telefon? Pet nežnih joga položajev proti bolečini v vratu

Objava Nekateri ljudje na družbenih omrežjih nikoli ne komentirajo – imajo dober razlog se je pojavila na Vse za moj dan.