Ne spite dovolj? Znanstveniki so razkrili čas, ki odloča o vašem zdravju

Spanje je bolj pomembno, kot se vam zdi. Večina nas je že slišala, da naj bi se za dobro zdravje odpovedali sladkim pijačam, povečali telesno aktivnost in opustili kajenje. O spanju običajno govorimo le kot o nuji za regeneracijo ali produktivnost. A raziskave kažejo, da je lahko tudi vaša ura za spanje odločilna pri tem, ali boste nekoč doživeli srčni napad. Čas, ko zlezemo pod odejo, ima namreč večjo težo, kot si mislimo.

Številke bolezni srca v Evropi in Sloveniji so še vedno visoke, kljub vsem opozorilom. Srčna kap je še vedno eden izmed najpogostejših vzrokov smrti, kar postavlja vprašanje: ali lahko preprost korak, kot je premik ure za spanje, resnično kaj spremeni? Po podatkih Evropskega kardiološkega združenja je odgovor pritrdilen. In to ne le nekoliko.

Spanje na hrbtu

Idealni čas za spanje: med 22. in 23. uro

Evropski kardiologi so analizirali podatke tisočih posameznikov in ugotovili zanimiv vzorec – tisti, ki redno odhajajo spat med 22. in 23. uro, imajo statistično gledano manj možnosti za razvoj srčnih bolezni. Zakaj ravno ta ura? Po besedah vodilnih raziskovalcev je to obdobje najbolj usklajeno z naravnim cirkadianim ritmom človeka.

Naš notranji biološki urnik deluje kot tihi metronom, ki narekuje, kdaj naj bomo budni, kdaj naj jemo in kdaj naj počivamo. Ko gremo spat prepozno – denimo šele okoli polnoči ali kasneje – zmotimo ta ritem. Posledice niso zgolj utrujenost naslednji dan, ampak cel niz reakcij, ki vključujejo povečano proizvodnjo stresnih hormonov in porušeno delovanje avtonomnega živčevja.

Za telo je optimalno, da največji delež globokega spanja doseže prav pred polnočjo. Če v posteljo pridemo šele po njej, se ta dragoceni del nočnega počitka skrajša. In prav globok spanec ima izjemno regenerativno moč za srčno mišico, krvni obtok in živčevje.

Srce sliši tudi ponoči

Stres, kronična utrujenost, razdražljivost – vse to so signali, ki kažejo na to, da telo ne spi kakovostno ali dovolj dolgo. Obenem pa motnje spanja pogosto vodijo tudi do hormonskega neravnovesja, ki prispeva k visokemu krvnemu tlaku in povečani ravni sladkorja v krvi. Ti dve stanji pa sta neposredno povezani s tveganjem za srčni infarkt.

Raziskave so pokazale, da ljudje z nerednim spalnim ritmom pogosto razvijejo težave z inzulinsko rezistenco in povečanim apetitom, še posebej za nezdravo hrano. Vse to dolgoročno obremenjuje srce. Če torej vsak večer gledamo televizijo do poznih ur ali neskončno drsamo po družbenih omrežjih, ne škodujemo samo svojim očem ali duševnemu počutju, ampak tiho obremenjujemo tudi srčno-žilni sistem.

Spanje kot terapija – a le, če je pravočasno

Zdravniki že desetletja svetujejo vsaj sedem do osem ur nočnega spanca. A vse več poudarka se zdaj namenja tudi času začetka spanja. Spanje od ene do devetih zjutraj ne more enakovredno nadomestiti spanja med deseto zvečer in šesto zjutraj – ne glede na skupno dolžino. Notranja ura telesa ne sledi urniku vašega koledarja, temveč svetlobi, ritmu dneva in noči ter zgodovinski evoluciji človeka.

Ponoči se telo regenerira, razstruplja, srce počiva, mišice se sproščajo. Če ta proces preložimo ali skrajšamo, mu odvzamemo ključen del obnove. To ni le filozofija vzhodnjaške medicine, ampak čvrsto utemeljen znanstveni pogled. Vse več bolnikov z boleznimi srca poroča o motnjah spanja, ki so jim predhodile že leta pred izbruhom bolezni.

Uro spanja izberete sami – toda posledic ne

Čeprav zaspati med 22. in 23. uro zveni kot luksuz v svetu, ki nagrajuje nočno budnost, je to dejansko eden najcenejših in najbolj dostopnih korakov za varovanje zdravja. Ni vam treba v telovadnico, kupovati dragih dodatkov ali menjati prehranskega režima. Vse, kar potrebujete, je dobra volja in odločitev, da se preprosto uležete malo prej.

Mnogi poročajo, da so ob spremembi spalnega časa opazili tudi izboljšano počutje, več energije, boljšo koncentracijo in celo bolj stabilno razpoloženje. Telo, ki ima ustaljen ritem, lažje uravnava vse notranje procese – od prebave do delovanja imunskega sistema.

Seveda ni vse preprosto. Če imate otroka, izmensko delo ali kronično nespečnost, se morda zdi, da je optimalen čas za spanje težko dosegljiv. A vsak poskus šteje. Tudi če ne uspete vsak večer, je že večkrat na teden dovolj, da začnete opažati razliko.

Večer se začne prej, kot ste mislili

Spanje med 22. in 23. uro naj bo povabilo k spremembi odnosa do svojega telesa. Vprašanje ni, koliko ur spite, ampak kdaj jih spite. Srce – to tiho in zvesto črpalko življenja – zanima predvsem, ali mu pustite dovolj časa za počitek.

Spanec je danes mogoče pogosto prikazan kot znak lenobe. A v resnici je ravno obratno: ljudje, ki spijo pravočasno, so pogosto bolj učinkoviti, bolj zdravi in manj podvrženi izgorelosti.

Zato si nocoj privoščite nekaj, kar ne stane nič, a prinaša veliko. Zaprite oči, ugasnite zaslone in dovolite telesu, da se uskladi z naravo. Morda ne boste slišali srca, kako vam hvaležno bije, a zjutraj ga boste čutili bolj živo kot kadarkoli prej.

Ne spite dobro? Razlog je morda presenetljiv

Objava Ne spite dovolj? Znanstveniki so razkrili čas, ki odloča o vašem zdravju se je pojavila na Vse za moj dan.