Navidezna ograja

Ena od sprejetih inovacij za Slovenijo na projektu Pastinnova je navidezna ograja. Opišemo jo kot ograjo za izvajanje paše brez standardnih (električnih, lesenih, skalnih, pletenih, iz farmskega pletiva, iz električnih mrež, iz betonskih mrež, ipd.) ograj.

Na vrat živali je treba namestiti ovratnico s satelitsko navigacijo in z opozorilnimi signali (najprej zvočnimi in nato električnimi). S pametnim telefonom ali osebnim računalnikom enostavno določimo zemljepisne meje površini pašnika ob vsaki vselitvi travojedih živali ali menjavi pašnika s pomočjo geografskih informacijskih sistemov (GIS). Tehnične rešitve so zdaj na voljo, vendar smo na Internetu našli samo bolj poizkusne ravni uporabe nevidnih ograj. https://vence.io/, https://corraltech.com/.

Izjeme so norveška firma NoFence, ki že ponuja delujočo navidezno ograjo za govedo https://www.nofence.no/en/, novozelandska firma Gallgher, ki končuje beta test navideznih ograj za govedo in drobnico https://am.gallagher.com/en-nz in ameriška multinacionalka MSD, ki dela na združevanju navidezne ograje in prikazu zemljepisnega položaja živali https://www.merck-animal-health-usa.com/species/cattle/vence/products.

Levo: Nofence ponuja ovratnice za navidezne ograje tako za govedo kot za drobnico in seveda pripadajočo programska opremo za dlančnik. Desno: Beta test navideznih ograj pri firmi Gallagher obeta njeno uporabo v bližnji prihodnosti.

Pregled interneta na poizvedbo o navideznih ograjah (virtual fence) da nekaj uporabnih zadetkov. Največ odgovorov je bilo na temo navideznih ograj za domače ljubljence, nekoliko odgovorov o podjetjih, ki imajo podobne proizvode in seveda smo takoj dobili tri nam že poznana podjetja: NoFence, Gallagher in MSD. Uporaba umetne inteligence ChatGPT (odprta različica) v istem okolju na vprašanje, katera podjetja izdelujejo navidezno ograjo za domače živali, ni dala nobenega zelo uporabnega odgovora

Na vprašanji, kaj je dobrega in kaj slabega pri navideznih ograjah, pa nas umetna inteligenca preseneti z odgovori. Kot dobro našteje (1) kmetijstvo in tu zadrževanje živali izven prepovedanih območij ali sosedske lastnine. Kot prednosti navideznih ograj našteje še (2) gradnjo objektov z opozarjanjem na nevarna območja, (3) varnostno uporabo za spremljanje in preprečevanje nepooblaščenih vdorov, (4) varovanje divjadi pred zahajanjem na avtoceste in druga nevarna območja ter seveda (5) vojaško uporaba za zaščito stavb in orožja. Kot slabo pri navideznih ograjah ChatGPT navede (1) motenje vzorcev spanca zaradi alarmov, (2) kvarjenje okolja, v katerem počivamo z višanjem temperature ali svetilnosti, (3) lažne alarme, (4) motnje delovanja elektronskih naprav v hiši in (5) napake delovanja sistemov zaradi nepravilnih nastavitev. Zanimivi odgovori, a ta pripomoček pameti opozori, da sta ti dve vprašanji zastavljeni preširoko in bi jih bilo treba napisati bolj usmerjeno.

Nofence je že pred petimi leti razvil dovolj majhno ovratnico za drobnico, ki velike mase okoli vratu ne prenese.

Naj poudarimo, da pri navideznih ograjah ne gre samo za uporabo satelitske tehnologije ampak nekateri raziskovalci predlagajo tudi polaganje kabla na površino ali celo polaganje kabla v zemljo. Nam ti rešitvi nista všeč, čeprav imata zanesljivo kakšno prednost. Kabel na tleh je viden in živali verjeno bolj odvrne od pobega iz pašnika, polaganje kabla v zemljo pa pri večini naših strmih in razdrapanih pašnikov ne pride v poštev, kljub modernim strojem (kabel iz steklenih vlaken).

Glede na prodajne strategije proizvajalcev navideznih ograj in na naše finančne sposobnosti nismo zmogli navidezne ograje preizkusiti v naravi. Ta preizkus ostaja naša želja in obveza v prihodnjih mesecih ali letih. Skoraj vse, kar ponudimo slovenskim živinorejcem, najprej preizkusimo v svojih rejah. Ko se seznanimo s tehničnimi značilnostmi elektronske opreme, ko se naučimo njene uporabe, ko spoznamo prednosti in slabosti sistema, šele takrat lahko svetujemo zavzetim povpraševalcem ali bodočim uporabnikom kako in kaj naj naredijo. Drugačni načini so združeni s prevelikim tveganjem za razočaranje živinorejcev, katere so ponudniki v Sloveniji že prevečkrat prepeljali žejne čez vodo.

Delovanje navidezne ograje je sestavljeno iz zvokovnih in električni opozoril, ki so krajevno ločena.

Razlog, zakaj bo inovacija delovala, je veliko. Kmetje v mnogih primerih nimamo časa in denarja za gradnjo zelo dobrih ograj. Zelo strm in razgiban relief je velik dejavnik proti pastirstvu, ki ga navidezna ograja zlahka obide. Ta ograja omogoča boljši nazor nad pašo pašnih živali in lažje premikanje čred, tropov in celo posameznih živali. Druga težava, ki bi jo lahko rešili, ki bi bolje pokrila potrebe kmetov in naravovarstvenikov, je paša drobnice na določenem kosu travinja. Koristni učinek paše drobnice je med ostalim pognojen travnik. To je ozko povezano s podnebnimi spremembami, pomanjkanjem vode v tleh, pomankanjem hrane in v zadnjem času tako perečo porabo energije. Seveda ima vsaka palica dva konca. Na slabšem koncu uporabe navidezne ograje je nično varstvo proti plenilcem, odvisnost od dostopnosti satelitskega signala, visoka začetna naložba in zahteva po napajanju ovratnic z električno energijo.

Prvo pomanjkljivost je mogoče odpraviti tako, če razmišljamo izven okvira, kot je to naredil in predlagal Marjan Pahor, da bi ovratnice namestili plenilcem. Ja, najprej jih je treba omamiti, jim namestiti ovratnice in poskrbeti za dolgotrajno napajanje hranilnika energije (akumulatorja). A glede na to, koliko zveroljubcev imamo v Sloveniji in koliko denarja namenjamo njihovi zaščit, naj bi to ne bila posebna težava. In ti ljubimci bi se srečali s svojim ljubljenci iz oči in oči in končno spoznali kaj je krdelo in kaj trop, kaj divji plenilec, kaj domača žival. Prihodnji razvoj gibljivih sončnih celic bo mogoče rešil potrebe po stalnem napajanju ovratnic oziroma njihovih hranilnikov energije. Upamo, da se bo elektronika pocenila in napredna satelitska povezljivost prešla v večji meri iz vojaške v civilno rabo. Določitev mej gibanja zveri bi bilo potrebno opraviti v skladu z izkušnjami, ki so jih biologi in gozdarji pridobili v zadnjih desetletjih pri izvajanju projektov opazovanja obnašanja slednjih. In v sodelovanju s kmeti!

Čedalje več raziskav in poizkusov je opravljenih s sončnimi celicami na ovratnicah za zagotovitev dovoljšne količine energije potrebe delovanju navideznih ograj.

Naj na kratko opišemo še različne elektronske pripomočke v službi živinorejcev. Različne ovratnice včasih med nami rejci povzročajo rahlo zmedo. Torej satelitske ovratnice so namenjene uporabi pri navideznih ograjah. GPS ovratnice, ki lahko delujejo preko satelitov ali največkrat preko mobilnega omrežja, so namenjene določitvi zemljepisnega položaja živali. Pametne ovratnice (ali pametne ušesne znamke) so namenjene prikazu plodnosti, zdravja in stresa pri domačih živalih in delujejo preko svoje antene. Elektronske znamke služijo prepoznavanju živali na različnih napravah (molzišče, sortirna vrata, avtomatsko tehtanje, krmni avtomati,…). Ostali pripomočki kot so droni, kamere z daljinskim prenosom podatkov, elektronski sledilci so zelo uporabni pripomočki pri paši. Krmni roboti, molzni roboti, čistilci blatnih površin so elektronski pripomočki namenjeni hlevskim rejam.

Vprašanje vse zveličavnosti elektronskih pomagal je vprašljivo. Cena ovratnic in cena elektronske opreme je še vedno visoka. In s še tako izpopolnjeno elektronsko opremo mora rokovati živinorejec.

Premikanje mej pašnikov na dlančniku je bolj podobno video igram in daleč od napornega postavljanja npr. elektro ograj.

Slednji, po imenu pastir, mora za sedaj učinkovito varovanje pred zvermi opravljati s 24 urno prisotnostjo v tropih ali čredah, s pasjo družino pastirskih psov in s strelnim orožjem. Tako kot to počne že tisočletja. Kdo ima pogum za tako življenje, kdo se je danes pripravljen odpovedati avtu, televiziji (TV naročnini), elektriki, klorirani tekoči vodi, komunalnim storitvam? A temu, če želi preživeti samo od pašne živinoreje, se mora odpovedati. Subvencije pa tako in tako za leto 2023 v Sloveniji še ni, a mediji o tem pridno molčijo in kažejo napredne traktorje po evropskih cestah.

V Evropi se okoli navideznih ograj marsikaj dogaja. V okviru projekta Pastinnova poizkušamo temu dogajanju slediti. 23. junija 2023 je bilo opravljeno v Italiji Zoom srečanje udeležencev tega in ostalih projektov na temo navideznih ograj. Nedavni projekti o paši kot: LIVINAGRO, VISTOCK, BOSKOLAMENTO, SALAM-MED, ASRA, SUREPASTOR večinoma vodeni v Toskani so odgovarjali na: tehnične rešitve navideznih ograj, gozdno pašno rabo zemljišč, pregonsko pašo, opise vegetacijskih združb, meritvah vodne bilance v prsti, določitvah evapotranspiracije, uspešne načine paše drobnice, uporabo preciznega kmetovanja, prihrankom elektrike v elektronskih pomagalih, mapiranju rasti trave,… NoFence je na kmetijskem sejmu v Zaragozi od 13. do 17. februarja letos predstavlja svojo nevidno ograjo za govedo.

Poizkus na Bledu 2022 z dvema skupinama telic je pokazal, da je višina stresnega hormona praktično enaka pri navideznih in stvarnih ograjah.

V Sloveniji ne zaostajamo. Marija Klopčič je s svojo skupino prvi poizkus z nevidno ograjo izvedla na Bledu 2022 z dvema skupinama po osem telic. V okviru projekt HORIZON 2020 z imenom Razvoj trajnostnih sistemov in politik trajnega travinja (https://eacea.ec.europa.eu/), ki ga v Sloveniji vodi Marija Klopčič z Univerze v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko. Pomemben dejavnik za uporabo tega sistema je tako količina živali kot tudi razbremenitev pašnikov. Bojijo se pojava zveri v bližini pašnikov, saj ta sistem ne zagotavlja zaščite pred temi plenilci. Po drugi strani so dognali, da navidezna ograja ne povzroča nič večjega stresa pri telicah kot električna ograja. Mariji Klopčič se zahvaljujemo, da je delila svoja razmišljanja, svoje delo in svoje izkušnje z nami.

Naj vam predstavim še moja razmišljanja o pastirjih. Bari je pastir v albanščini, čoban pastir v srbohrvaščini, pastir v slovenščini, pastore v italijanščini, Shafër v nemščini in shepherd v angleščini. In papež v krščanskem verovanju. Opazili ste, da sem jezikovna poimenovanja pastirja razvrstil po njegovem ugledu v družbi. Čoban je na našem jugu zmerljivka, shepherd v Veliki Britaniji pomeni zelo modrega človeka, ki nikoli ne spi. O verskih simbolih na tem mesti ne bi, a papež je, kot vsi vemo, ne glede na to, kaj si kdo misli, najvišja oseba katoliške vere. In ima v rokah zakrivljeno palico. Kaj pastir pomeni v slovenščini si lahko odgovorite sami, a ne pozabite na Gregorčiča. Ne pozabite, da gre za človeka, ki mu ni mar za vsakdanje ljudske muhe, ki svoje pastirske palice ne menja niti za žezlo kraljevsko in živi v skladu s svojim prepričanjem in v skladu z naravo. V Trenti že vsaj 6000 let.

Tak človek in tak način življenja sta nenadomestljiva za našo slovensko živinorejo. Tisti, ki obožujejo dobrobit živali in sprejemajo Zakon o zaščiti živali so preganjali, preganjajo ter očitno bodo še naprej preganjali pastirje. Kako izkrivljeno razmišljanje posvečenih ideologov živinoreje. Na žalost se danes velikokrat izkrivlja tudi razmerje med človekom in elektronskimi pripomočki v kmetijstvu.

Digitalno, precizno in pametno kmetovanje nam da zanimivo pravilo. Digitalno kmetovanje je integracija preciznega in pametnega kmetovanja kar trdijo na primer FINANCE.NET ali BF.UNI-LJ.SI. Dobro, da so nekateri drugačnega mnenja kot je recimo ZDRAVJE.NET. K sreči Univerza pomeni odprt prostor in je še nekaj malega upanja za našo zdravo pamet. Ta premišljanja lahko vzamete tudi kot moje samopresojanje.

Prispevek je bil prvotno objavljen v reviji Drobnica.

The post Navidezna ograja appeared first on Slovenec.