Pedagoška stroka proti predlogu zakona o psihoterapiji

Pedagoška stroka je kritična do predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti, o katerem so poslanci v sredo opravili splošno razpravo. Med drugim menijo, da vstop psihoterapije v šolski prostor posega v šolsko svetovalno službo in ne predvideva zadostnih kvalifikacij, so zapisali v sporočilu za javnost, ki ga je posredovala zdravniška zbornica.

Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki čaka na nadaljnjo obravnavo v DZ, med drugim določa, da se lahko psihoterapevtska dejavnost opravlja tudi v javnem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Gre za predlog zakona, ki vpeljuje poklic psihoterapevta in ga umešča v zdravstvo, določa pogoje za opravljanje tega poklica in uvaja zbornico, ki bi jim podeljevala licence.

Pedagoška stroka je danes v izjavi, ki so jo med drugim podpisali dekani vseh treh pedagoških fakultet, pedagoški inštitut, Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev in več pedagogov, izrazila nasprotovanje zdajšnjemu predlogu zakona.

Menijo, da predlog nepremišljeno posega v delovanje šolske svetovalne službe, sestavljene iz psihologov, specialnih in socialnih pedagogov ter pedagogov, socialnih delavcev in inkluzivnih pedagogov.

Služba učencem, učiteljem in staršem pomaga pri ohranjanju duševnega zdravja, v primeru kompleksnih težav pa se poveže s službami, kot so center za socialno delo, svetovalni center, policija, pedopsihiatrični dispanzerji in ustanove ter novonastalimi centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bi zaposlovanje psihoterapevtov v vzgojno-izobraževalne sisteme vnašalo patologizacijo običajnih, razvojno pogojenih težav. “Verjetno je, da bi bil v želji po najbolj intenzivni obravnavi vsak otrok oziroma mladostnik s stiskami ali težavami napoten k psihoterapevtu, ne glede na to, ali res potrebuje psihoterapevtsko obravnavo,” so zapisali.

Psihoterapevtsko obravnavo v običajnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah potrebuje okoli pet odstotkov otrok, psihosocialno svetovanje pa okoli 15 odstotkov otrok, so ocenili v izjavi za javnost. Številni učitelji in starši v skrbi za nudenje najboljše pomoči ali zaradi občutkov nemoči otroke prezgodaj vključujejo v intenzivne obravnave, so poudarili.

Izpostavili so tudi, da zahtevana usposabljanja za psihoterapevte po predlogu zakona ne predvidevajo osnovnih kvalifikacij iz razvojne, pedagoške in socialne psihologije, učnih procesov in težav, povezanih z učenjem, teorije vzgoje, družinskega in sistemskega delovanja tako razredov kot vzgojno-izobraževalnih institucij.

“Menimo, da je psihoterapija lahko pomemben del nudenja pomoči otrokom in mladostnikom z motnjami, vendar ne znotraj vrtcev in šol, ampak v okviru že vzpostavljenih drugih institucij in če so psihoterapevti tudi ustrezno usposobljeni,” so poudarili.

Zdi se jim, da bi morali krepiti že obstoječe svetovalne službe. Morali bi jim omogočiti supervizijo in jih razbremeniti administrativnih nalog ter krepiti zunanje mreže pomoči, kjer je psihoterapevtska pomoč lahko povsem na mestu.