Nasilje nad ženskami v Sloveniji: Skriti obraz naše družbe

25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami in nas vsako leto opozarja na stisko, ki jo doživlja na tisoče žensk. V Sloveniji se nasilje nad ženskami pogosto skriva za štirimi stenami, a njegove posledice sežejo daleč prek meja posameznikov in družin. Čeprav so ženske po zakonu zaščitene, realnost kaže, da je pot do družbe brez nasilja še dolga.

Nasilje nad ženskami ni le osebna tragedija, temveč družbeni problem, ki ga je treba obravnavati sistematično in celostno. Povezan je z neenakostjo med spoloma, globoko zakoreninjenimi stereotipi in premalo učinkovitim kaznovanjem storilcev. Na Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami se začne tudi 16 dni aktivizma, čas za ozaveščanje, solidarnost in spodbujanje ukrepanja proti nasilju.

Kaj je nasilje? Več kot le pretepanje
Nasilje nad ženskami ni zgolj fizično pretepanje, temveč vključuje različne oblike, ki pogosto ostajajo neprepoznane. Psihično nasilje, kot so poniževanje, žaljenje, nadzor in izolacija, puščajo nevidne, a globoke rane. Ekonomsko nasilje pomeni omejevanje dostopa do finančnih sredstev ali onemogočanje zaposlitve, zaradi česar so ženske pogosto finančno odvisne od nasilnega partnerja. Spolno nasilje, posilstva in spolno nadlegovanje pa so oblike nasilja, ki se jih mnoge ženske zaradi sramu ali strahu ne upajo prijaviti.

Statistika kaže, da se z nasiljem v eni od oblik sooči vsaka tretja ženska. Podatki Društva SOS telefon kažejo, da je bilo v letu 2023 več kot 10.000 klicev na pomoč, kar opozarja na razsežnost problema. Kljub temu mnogo primerov ostane neprijavljenih, saj žrtve ne zaupajo v sistem ali se bojijo posledic, tudi stigmatizacije.

Femicidi – skrajna oblika nasilja

Med najbolj grozljivimi posledicami nasilja so femicidi – umori žensk zaradi njihovega spola ali položaja v družini. V Sloveniji je bilo v zadnjih letih zabeleženih povprečno pet primerov femicida na leto. Ti tragični dogodki so vrh ledene gore nasilja, ki ga številne ženske doživljajo vsak dan.

Nasilje nad ženskami pogosto ostane skrito, dokler se ne zgodi tragedija. Ženske, ki zapustijo nasilne partnerje, so pogosto še posebej ranljive, saj storilci ne prenesejo izgube nadzora. Femicidi so opozorilo, da je potrebno ukrepati prej, kot pride do nepopravljivih posledic.

Zakaj se nasilje dogaja?

Vzroki za nasilje so kompleksni. Temeljijo na neenakosti med spoloma in patriarhalnih družbenih normah, ki tolerirajo ali celo opravičujejo nasilje nad ženskami. Vpliv ima tudi pomanjkanje izobrazbe o zdravih odnosih, ki se začne že v otroštvu. V Sloveniji je nasilje pogosto povezano tudi z odvisnostjo od alkohola ali drog, finančno stisko in psihičnimi težavami, a ti dejavniki nasilja ne opravičujejo.

Eden od pomembnih dejavnikov je tudi stigmatizacija žrtev. Mnoge ženske se bojijo prijaviti nasilje, ker jih okolica pogosto krivi ali jim ne verjame. Zato je ključno ustvariti okolje, kjer bodo žrtve deležne podpore in ne bodo obsojane.

Podpora in pomoč: Kam se lahko obrnejo ženske v stiski?

V Sloveniji delujejo različne organizacije, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja. Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo in varne hiše po vsej državi zagotavljajo psihološko podporo, svetovanje in varno zatočišče. Ženske lahko pokličejo na anonimne telefonske linije, kjer jim strokovnjaki nudijo pomoč in usmeritve.

16 dni aktivizma: Čas za spremembe

25. november simbolično začenja 16 dni aktivizma proti nasilju nad ženskami, ki se zaključijo 10. decembra, na svetovni dan človekovih pravic. V tem obdobju v Sloveniji in tudi po svetu potekajo različne aktivnosti, ki jih organizirajo nevladne organizacije, šole, občine in javni zavodi.

Med najbolj prepoznavnimi akcijami je osvetlitev javnih stavb v oranžni barvi, ki simbolizira svetlejšo prihodnost brez nasilja. Potekajo tudi pohodi, predavanja in digitalne kampanje, ki spodbujajo ozaveščanje in ukrepanje. Namen teh aktivnosti je ne le podpora žrtvam, temveč tudi spodbujanje družbe k ničelni toleranci do nasilja.

Družbena odgovornost – problem, ki nas zadeva vse

Nasilje nad ženskami ni le težava žrtev, temveč celotne družbe. Otroci, ki odraščajo v okolju nasilja, so pogosto priče nepopravljivim posledicam, ki vplivajo na njihovo življenje in družbeno delovanje. Zato je boj proti nasilju nad ženskami odgovornost nas vseh.

Naj bo letošnji 25. november priložnost za razmislek in ukrepanje. Z združenimi močmi lahko ustvarimo družbo, kjer bo vsaka ženska živela brez strahu in nasilja. Kajti pravica do varnosti je osnovna človekova pravica, ki je ne sme nihče kršiti.

Petra Znoj