Na vrhuncu volilne kampanje Golob in Pirc Musarjeva nenadoma s pismom podpore sodnici Hohlerjevi

Predsednik vlade Robert Golob in predsednica države Nataša Pirc Musar sta vsem predsednikom vlad EU, predsednici Evropske unije Ursuli von der Leyen in predsedniku Evropskega sveta Antoniu Costi poslala pismo podpore slovenski sodnici Beti Hohler. Na omenjeno sta se spomnila šele v predvolilnem obdobju in po tem, ko je Slovenija sporočila, da se ne bo pridružila tožbi proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.

Kot sta napisala, so bili proti sodnikom Mednarodnega kazenskega sodišča uvedeni prisilni ukrepi. Proti nekaterim so bile uvedene sankcije, proti nekaterim kazenski postopki, proti nekaterim pa oboje. “Med njimi so evropski državljani, tudi državljanka Slovenije, sodnica Beti Hohler,” sta zapisala.

Spomnimo, Združene države Amerike so proti sodnikom in tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča uvedle sankcije, med njimi tudi proti slovenski sodnici Beti Hohler, ki je sodelovala pri odločitvah, ki so bile po oceni Washingtona uperjene proti njim in Izraelu. Po oceni ZDA je Mednarodno kazensko sodišče delovalo protizakonito. Hohler je med drugim podprla izdajo naloga za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Yoava Gallanta. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je ob uvedbi sankcij (lani avgusta) dejal, da je sodišče grožnja “nacionalni varnosti” in instrument “pravne vojne” proti ZDA.

Predvolilni manever levice

Predsednik vlade in predsednica države sta se sankcionirane sodnice lotila šele te dni, v samem višku volilne kampanje. Prav tako je pomenljivo, da sta pismo poslala malo po tem, ko je vlada razglasila, da se ne bo pridružila tožbi proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem. Odločitev je bila nekoliko presenetljiva glede na preteklo politiko Golobove vlade, zato ne preseneča, da je povzročila nemalo razburjenja znotraj vlade, pa tudi v širšem krogu tranzicijske levice. Umik se je zgodil po tem, ko so se v javnosti začeli pojavljati prisluhi in tajna snemanja predstavnikov tranzicijske levice, na katerih so odkrito spregovorili o korupciji globoke države. Razpošiljanje pisma je očiten manever, s katerim skušata pokazati svojemu volilnemu telesu, da se njihova intimna stališča niso spremenila.

https://t.co/TSRtsqYvsz

— Žiga Turk (@ZigaTurk) March 14, 2026

Dr. Turk o razlogih za sankcije

Na pismo se je odzval politični analitik in nekdanji minister dr. Žiga Turk. Kot pravi, je zaradi ameriških sankcij v slovenskih medijih mogoče prebrati le zgražanje in pozive k solidarnosti, ne pa tudi dejanskih razlogov za uvedbo sankcij.

“ZDA vztrajajo, da ICC nima jurisdikcije nad državljani ZDA ali Izraela, ker državi nista pogodbenici Rimskega statuta. In da gre za politično motiviran pregon. Sankcije vključujejo zamrznitev morebitnega premoženja v ZDA in prepoved transakcij z ameriškimi subjekti, kar močno otežuje sodničino vsakodnevno delo (npr. uporaba PayPala, Apple računa ipd.). Administracija ukrep utemeljuje z varovanjem nacionalne varnosti in preprečevanjem “neupravičenih pravnih vojn” proti ZDA in Izraelu. Mednarodna skupnost (ICC, EU, ZN, Slovenija) ukrep ostro obsoja kot napad na neodvisnost sodstva in mednarodno pravosodje, a uradni ameriški razlog ostaja nespremenjen: zaščita suverenosti države pred jurisdikcijo institucije, ki se ji ne ZDA ne Izrael nista podredila,” je zapisal.

Ž. K.