Polona Rifelj: Manj za nevladnike, več za razbremenitev plač

Predvolilno soočenje na RTV Slovenija je poželo vsesplošno zgražanje: predvsem Tanja Starič je bila videti nepripravljena in živčna, po odgovorih politikov pa je redno dodajala še svoje mnenje, kar je za poklicno novinarko povsem nedopustno. Dogajanje je bilo napadalno, nepovezano in kaotično. Kot nekakšna oaza normalnosti je nastopila predstavnica SDS Polona Rifelj.

V zvezi z energetsko krizo, ki je predvsem posledica vojne v Iranu, so se predstavniki vladnih strank le širokoustili o tem, kako so omilili cene goriv (čeprav je bilo to mogoče le zaradi že zdaj izredno visokih trošarin in drugih dajatev na goriva), nič smiselnega pa niso znali povedati o tem, kako energetsko krizo rešiti na temeljni ravni.

Rifljeva je dejala, da mora Slovenija v danih razmerah predvsem slediti svojim interesom, hkrati pa se opirati na Evropsko unijo. Opozorila je, da je v Evropi trenutno dovolj naftnih derivatov, vendar je težava v tem, da na svetovnem trgu Evropa tekmuje z vse bolj energetsko zahtevnimi državami, kot sta Kitajska in Indija.

Nacionalna letalska družba ne sme biti v popolni državni lasti

Rifljeva je prav tako potolkla sanje levičarjev o novem nacionalnem letalskem prevozniku, ki bi ga financirali davkoplačevalci – dolgoletne sanje predvsem Alenke Bratušek. Kot je poudarila, se v SDS zavedajo strateškega pomena dobrih letalskih povezav za Slovenijo, vendar po njenem mnenju nova družba ne bi smela biti v popolni lasti države, saj se je v preteklosti pokazalo, da država takšnega podjetja ne zna učinkovito upravljati in da na koncu postane breme davkoplačevalcev. Zato po njenem mnenju pride v poštev le partnerstvo s kakšno močno tujo letalsko družbo.

Vsi drugi politiki na soočenju so podprli idejo o ponovni vzpostavitvi letalskega prevoznika. Matevž Frangež iz SD je dejal tudi, da študije vlade kažejo, da bi bilo mogoče novo letalsko družbo vzpostaviti s 100.000.000 evri začetnega kapitala – davkoplačevalskega, seveda.

Prisluhe želijo minimalizirati z umetno inteligenco

Ob razpravi o prisluhih in domnevnih korupcijskih posnetkih je Rifljeva izrazila zaskrbljenost, da predstavniki leve politične strani poskušajo zadevo minimalizirati in se sklicevati na umetno inteligenco. Dejala je, da bi bil v primeru, če bi se kaj podobnega zgodilo na desni strani politike, po njenem mnenju takojšen politični linč in pozivi k odstopom.

Voditeljica je želela afero relativizirati s tem, da je spomnila, kako se je v prisluhe pred časom ujel tudi predstavnik njene stranke, Andrej Vizjak, in sicer v aferi Glupi davki, pa ni odstopil. Pri tem gre za povsem neprimerljivo zadevo, saj Vizjak ni govoril ničesar, kar bi bilo mogoče razumeti kot nezakonito.

“Če bi bila ta scena na desni strani, bi bil linč, odstopi,” je dejala Rifljeva – prav to se je sicer v primeru Vizjaka tudi zgodilo; mediji so o aferi poročali vsak dan in takratnega ministra pozivali k odstopu. Hkrati pa je v zvezi z vprašanjem korupcije dodala še, da se z denarjem najbolj učinkovito upravlja takrat, ko je upravljavec zanj neposredno odgovoren, zato so podjetja pri upravljanju sredstev pogosto učinkovitejša kot država.