[Intervju] Mag. Robert Tomazin: “Utrip na terenu je pozitiven in prijeten”

Na terenu Kočevske mag. Robert Tomazin (SDS) srečuje pretežno pozitiven, a previden odziv. Prebivalci so siti velikih obljub in “novih obrazov”. Prav zato v politiko vnaša pristop, ki ga opisuje kot kombinacijo praktičnih izkušenj, dialoga in odločnosti. V intervjuju razkriva, kaj ga je vodilo v kandidaturo v enem težjih okrajev, katere probleme najpogosteje sliši od ljudi in kako konkretno vidi izboljšanje življenja v regiji – od boljše cestne povezave do socialne oskrbe in delovnih mest.

Zase pravi, da ne sodi med ljudi, ki bi omahovali ali čakali, da stvari rešijo drugi.

Na listi Slovenske demokratske stranke (SDS) kandidirate za poslanca. Volilni okraj Kočevje ni ravno lahek. Kaj vas je vodilo k tej odločitvi?

Za kandidaturo sem se odločil predvsem zato, ker verjamem v uravnotežen pristop k razvoju in vodenju – tako v politiki kot v družbi nasploh. Mislim, da danes še posebej potrebujemo ravnotežje med različnimi znanji, izkušnjami in pogledi. Sam prihajam iz okolja, kjer sem skozi svoje delo pridobil praktične izkušnje pri razvoju gospodarstva, sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in pri povezovanju različnih deležnikov.

Ob tem pa verjamem tudi v ravnotežje med energijo in modrostjo. Potrebujemo zagon, ideje in pripravljenost na spremembe, hkrati pa tudi preudarnost, dialog in razumevanje širšega konteksta. Prav ta kombinacija se mi zdi ključna za odgovorno delo v politiki.

Volilni okraj Kočevje ima svoje posebnosti in izzive, a prav zato menim, da potrebuje ljudi, ki razumejo lokalno okolje in so pripravljeni delati za njegov razvoj. Kandidaturo vidim kot priložnost, da prispevam k temu, da se glas tega prostora sliši tudi na državni ravni.

Iz vaših objav na družbenih omrežjih je razvidno, da ste veliko na terenu, med ljudmi. Kaj opažate, kakšni so največji izzivi, težave državljanov?

Odziv ljudi na terenu je večinoma pozitiven, a hkrati tudi precej previden. Ljudje znajo prisluhniti, so odprti za pogovor, vendar se čuti določena zadržanost. Prevečkrat so se namreč že opekli ob velikih besedah in obljubah, pogosto tudi ob tako imenovanih »novih obrazih«, zato danes veliko bolj cenijo iskren in realen pristop.

Kočevska sicer ima kar nekaj izzivov, vendar verjamem, da so ti rešljivi, če se jih lotimo premišljeno in vztrajno. Eden ključnih projektov je zagotovo cestna povezava Škofljica–Ribnica–Kočevje–Delnice. Gre za projekt, ki je predviden tudi s podporo evropskih sredstev in bi lahko pomembno izboljšal dostopnost regije. Boljša prometna povezanost bi odprla nove možnosti za razvoj gospodarstva, turizma in podjetništva na območju, ki je bilo predolgo razvojno zapostavljeno.

Pomembna tema je tudi socialna infrastruktura. Eden takih primerov je dokončanje doma starejših občanov v Osilnici. Smiselno bi bilo razmisliti, da bi eno od kril namenili tudi paliativni oskrbi oziroma hospicu, saj so potrebe po takšni oskrbi vse večje, hkrati pa bi to pomenilo pomembno pridobitev za širšo regijo.

Med pogostimi temami pogovorov z ljudmi so tudi vprašanja varnosti in sobivanja, zlasti v povezavi z romsko skupnostjo, kjer je potreben odgovoren, premišljen in dolgoročen pristop države. Veliko ljudi pa skrbi tudi odseljevanje mladih in izobraženih kadrov, kar je problem, ki dolgoročno vpliva na razvoj celotnega območja.

Če povzamem – izzivi so realni, vendar niso nerešljivi. Ključno je, da se jih lotimo z jasnim načrtom, sodelovanjem lokalnega okolja in podporo države.

Kakšen je sicer utrip na terenu?

Utrip na terenu je pozitiven in prijeten. Vedno se je lepo srečevati z ljudmi neposredno, iz oči v oči. Takšni stiki imajo posebno vrednost – ko si lahko stisnemo roko, si pogledamo v oči in se odkrito pogovorimo.

Ljudje želijo predvsem to, da jih nekdo posluša. Veliko pogovorov je zelo življenjskih – o vsakdanjih izzivih, skrbeh, pa tudi o idejah in željah za prihodnost. Na terenu je pomembno prisluhniti, ljudi spodbuditi in motivirati, včasih pa tudi preprosto pokazati razumevanje in sočutje ob njihovih vsakodnevnih težavah.

Takšni pogovori človeka tudi opomnijo, zakaj je pomembno, da politika ostane povezana z ljudmi in z njihovim resničnim življenjem.

Mag. Robert Tomazin

Kakšen je vaš program?

Moje videnje razvoja in delovanja temelji na preprostem, a zelo jasnem vodilu: blaginja slovenskega človeka. Verjamem, da morajo biti vse politike – od gospodarske do socialne – usmerjene v to, da ljudem omogočajo dostojno življenje, priložnosti za delo ter varno in stabilno okolje.

Program Slovenske demokratske stranke na področjih gospodarstva, razvoja podeželja, kmetijstva in gozdarstva zelo dobro naslavlja tudi večino izzivov, s katerimi se sooča Kočevska. To so področja, ki so za naš prostor ključna in kjer imamo tudi veliko razvojnih potencialov.

Hkrati pa ima Kočevska tudi nekaj zelo konkretnih in specifičnih izzivov. Eden od njih je nujna posodobitev cestne infrastrukture, zlasti na povezavi Škofljica–Ribnica–Kočevje–Delnice. Gre za projekt, ki se že dolgo vleče kot jara kača, vendar je za razvoj regije izjemno pomemben.

Drugi tak primer je dom starejših občanov v Osilnici, kjer je treba projekt dokončati in ga smiselno organizirati, tudi z razmislekom o paliativni oskrbi. Gre za razmeroma hitro rešljiv izziv, ki bi pomembno prispeval tako k socialni oskrbi kot k razvoju lokalnega okolja.

Pomembno vprašanje za Kočevsko pa je tudi vloga družbe Slovenski državni gozdovi. Zavzemam se za to, da bi se upravne službe družbe vrnile na njen sedež v Kočevje. S tem bi mesto in širša regija pridobila pomemben nabor kakovostnih delovnih mest, predvsem na področjih uprave, kjer je Kočevska že dolgo kadrovsko podhranjena. Hkrati pa je pomembno, da družba nadaljuje razvoj v smeri sodobnega in odgovornega delodajalca, tudi s pridobitvijo certifikata družini prijazno podjetje, kar bi dodatno prispevalo k privlačnosti delovnega okolja in k zadržanju kadrov v regiji.

Kaj vas po vašem mnenju najbolj loči od drugih politikov v regiji?

Mislim, da me od drugih najbolj ločujejo predvsem izkušnje in zavedanje, da za odločitve nimamo neskončno časa. Kočevska se že leta sooča z izzivom odseljevanja in praznjenja prostora. Če bomo ključne razvojne odločitve še naprej odlagali, se bo ta trend žal nadaljeval.

Po značaju sem zmeren in preudaren človek. Verjamem v dialog, v tehten premislek in v iskanje rešitev, ki so dolgoročno dobre za ljudi in za prostor. Hkrati pa sem tudi odločen takrat, ko je odločnost potrebna. V politiki so trenutki, ko je treba prevzeti odgovornost in sprejeti jasno odločitev.

Ne sodim med ljudi, ki bi omahovali ali čakali, da stvari rešijo drugi. Prepričan sem, da mora vsak, ki prevzame javno odgovornost, imeti tudi pogum za odločitve in za delo v dobro skupnosti, v kateri živi.

Mag. Robert Tomazin

Adriana H. Lampe, Moja Dolenjska