Golob je končno priznal, da se pretvarja in govori to, kar ljudje želijo slišati

V podkastu Kultura dialoga, ki ga vodi Klemen Selakovič, sta se nedavno srečala sedanji premier Robert Golob in nekdanji premier Janez Janša v poglobljeni razpravi o medijih, politiki, vrednotah in prihodnosti Slovenije. Medtem ko je Janša s svojo razumno in dejstvi podprto argumentacijo ponovno dokazal svojo izkušeno državniško držo, je Golob presenetil z odkritim priznanjem, da se pretvarja in govori “politično všečne stvari”, da bi ugajal javnosti.

Kot je Robert Golob sam dejal: “Govoriti, da se politiki ne pretvarjajo, to je laž. Politiki so se dožni pretvarjati, ko ima javne nastope.” To priznanje razkriva, kako Golob očitno namerno prilagaja svoje izjave temu, kar misli, da ljudje želijo slišati, namesto da bi govoril resnico, kar še dodatno postavlja pod vprašaj iskrenost njegovih javnih nastopov.

Poglobljeni pogovor o medijih in svobodi izražanja

Ena izmed ključnih tem je bila prihodnost medijev in vloga podkastov v sodobnem diskurzu. Janša je tu blestel s svojo analizo, ki je bila podprta z dejstvi in zgodovinskimi referencami. Kot je dejal: “Ključni pogoj je dovolj časa za debato. Sodobni mediji so poglobljeno razpravo – tudi v predvolilnih kampanjah – praktično ubili. Podkasti so to vračajo nazaj; potreba po tem realno obstaja.” Janša je poudaril, kako tradicionalni mediji umirajo, če se ne prilagodijo, in predlagal ameriški model soočenj: “Nevtralen teren, vsak pripelje dva kredibilna novinarja, štirje vprašajo kar koli.“

Foto: zajem zaslona

Razprava o zakonu o medijih in vplivnežih je še bolj izpostavila razlike. Janša je ponudil širok, racionalen pregled, ki je segal od evropskih regulativ (kot Digital Services Act) do ameriške ustave. Kot je poudaril: “Govori se o svobodi izražanja posameznika, ne svobodi medijev. Medij je le sredstvo. Danes smo vsi lahko mediji – pametni telefon. Internet je največji izenačevalec.” Navajal je konkretne primere, kot je Prvi amandma ameriške ustave izpred več kot 200 let, ki “še vedno stoji”, in opozoril, da regulacije ne smejo omejevati temeljnih pravic, temveč le tehnične vidike, kot so frekvence. Janša je zaključil z dejstvom: “90 % informacij, ki so pomembne za naše življenje, je danes dostopnih vsem,” kar kaže na njegovo optimistično, a realistično vizijo digitalne dobe.

Elektronsko glasovanje: Janša z dejstvi o tveganjih, Golob z optimističnim zaupanjem

Na vprašanje o elektronskem glasovanju je Janša izrazil mnenje, da elektronskega glasovanja še dolgo ne bo: “Gre za zaupanje, ne samo tehnologijo. Estonija je naredila korak nazaj, Filipini, Latinska Amerika, ZDA (Dominion) – afere.” Opozoril je na težave v Sloveniji, kot so predčasno glasovanje brez sprotnega štetja in kršitve zakona o voliščih, ter navedel: “Na zadnjih volitvah je 10 % glasovalo predčasno – to je 10 poslanskih mandatov.” Janša je predlagal izboljšave obstoječega sistema, kot je sprotno štetje glasov, in primerjal z Nigerijo, kjer je opazoval transparentne volitve: “Tam ni teoretične možnosti, da je bilo kaj narobe.” Golob je odgovarjal v dolgem, nejasnem slogu, govoril o “dozorevanju družbe” in nacionalni platformi, a brez konkretnih dejstev. Njegova filozofija “zaupam v ljudi, ker so v biti dobri” je zvenela idealistično, a brez podlage v realnih tveganjih, ki jih je Janša natančno izpostavil.

Vrednote in pretvarjanje

O dobrem človeku je Janša ponudil globoko, zgodovinsko podprto vizijo: “Temelj zahodne civilizacije so Deset božjih zapovedi. Ne laži, ne kradi, ne ubijaj.” Poudaril je konflikte med civilizacijami in opozoril na razgradnjo vrednot na Zahodu, kar je podkrepil z dejstvi o migracijah in kulturnih normah. Najbolj razkrivajoče je bilo vprašanje o pretvarjanju. Janša je iskreno izrazil razočaranje nad Golobom in poudaril potrebo po sodelovanju: “Vedno smo imeli kanale odprte z Drnovškom, Pahorjem … V tem mandatu tega ni bilo.” Navajal je dejstva o preteklih sodelovanjih in opozoril na Golobovo obljubo “očiščenja anšistov” kot protiustavno.

Golob je tu priznal pretvarjanje: “Politiki se morajo pretvarjati – govoriti politično všečne stvari. To me je v mandatu zelo vtesnjevalo. Komaj sem čakal kampanjo, da lahko spet govorim, kar res mislim,” je dejal. Njegove besede so potrdile to, kar si je javnost tudi mislila, Golobove besede pa je šaljivo komentiral tudi Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je na X zapisal: “Skrajni čas, da menja dilerja“.

Skrajni čas je, da menja dilerja. 🤦🏻‍♂️pic.twitter.com/91D1UK16cr

— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) March 13, 2026

Golob je v pogovoru čustveno izlil svojo osebno frustracijo in razkril, da v politiko nikoli ne bi šel, če se vlada Janeza Janše ne bi vmešala v njegovo delo v Gen-I, kjer je bil izjemno srečen – in uspešen, politika pa mu po njegovem mnenju zaradi pohlepa po dobrih podjetjih ni podaljšala mandata, ker ni bil več “zaupanja vreden”, kar ga je prisililo v politiko in zaznamovalo kot uničevanje sanj – ne samo njemu, ampak ogromno Slovencem.

Janša ga je nato postavil pred dejstva in odgovoril: “Vi ste bili direktor državnega podjetja, mandat vam je potekel, niste bili imenovani v novega. V vašem mandatu ste vodstvu RTV Slovenija (150 milijonov državnega denarja) porezali mandate sredi mandata – stvar je še na ustavnem sodišču. Enaki vatli. Jaz leta 2021 nisem imel časa za energetiko – Slovenija je predsedovala EU, Covid, vrh v Ljubljani … Nisem vedel niti lastniške strukture Gen-I. So se pa v vašem kabinetu ukvarjali z mano.”

V zaključku je Janša poudaril sodelovanje in poudaril, da je ključno: “Da stopimo skupaj pri ključnih stvareh. Trikrat sem vodil vlado – ponujal partnerstvo opoziciji. V prvem mandatu (2004–2008) smo z SD uskladili 58 sistemskih zakonov – Slovenija je rasla najhitreje v zgodovini. Potrebujemo ustavno večino razuma – vsaj 60 glasov za davčno sidro, decentralizacijo, omejitev apetita po davkih, regionalizacijo ministrstev …”

T. B.