Na srečanju združenja evropskih režiserjev o aktualnih izzivih AV industrije

Društvo slovenskih režiserjev skupaj s kolektivno organizacijo za zaščito avtorskih pravic AIPA te dni gosti letno skupščino Združenja evropskih filmskih režiserjev (Fera), na katerem obravnavajo aktualni položaj režiserjev in scenaristov ter izzive organizacij, ki si prizadevajo za varovanje njihovega dela. Eden od izzivov je umetna inteligenca.

Fera trenutno v Bruslju aktivno preučuje regulacijo o umetni inteligenci in kako bo ta vplivala na pravni okvir avtorskih pravic ter pravice filmskih in televizijskih režiserjev po EU. Razprava je po besedah izvršne direktorice Fere Pauline Durand-Vialle intenzivna in bo po njenih besedah položila temelje vsem prihodnjim poklicem.

Intenzivno pa se posvečajo tudi morebitnim spremembam v politikah AV industrije tako v posamičnih državah kot na celotni ravni EU, ki bodo gotovo vplivale na lokalno AV ustvarjalnost. Del njihovega zanimanja pa je tudi prihodnost programa Ustvarjalna Evropa, ki se v trenutni perspektivi izteče leta 2027. Kot je povedala Durand-Vialle, obstaja veliko tehničnih predlogov, osnova pa ostaja enaka: omogočiti umetniško svobodo režiserjem po vsej EU ter zagotoviti, da je AV ustvarjalnost prepoznana kot del kulture EU.

AV dela imajo namen razvedrila, vendar imajo hkrati kulturni pomen, kar si želijo ohraniti, je dodala Durand-Vialle. Predsedniku Fere Billu Andersenu se prav tako zdi pomembno, da se ustvarja ne le AV vsebine, ampak zgodbe, ki se povezujejo z ljudmi oziroma občinstvom.

S tem namenom so prvo od razprav srečanja naslovili, da AV industrija “ni le zabava”, na drugi pa se bodo posvetili vlogi, pomenu in izzivom evropskih in mednarodnih organizacij v tem sektorju. Tudi član upravnega odbora Fere Klemen Dvornik je umetno inteligenco označil za “trenutno zelo osrednjo temo”, kot drugo veliko temo pa je omenil mednarodno organiziranost. Po njegovih besedah namreč opažajo, da je po covidnem času mednarodne organizacije težje ohranjati pri življenju, zato bodo na srečanju razpravljali tudi o tem.

Po besedah predsednice društva režiserjev Urše Menart je trenutno stanje na področju AV sektorja v Evropi in tudi po svetu precej turbulentno. “Zadnjih nekaj let je bilo veliko pretresov na filmskem in avdiovizualnem trgu. Najprej so se pojavili streamerji, potem tehnološki giganti oziroma korporacije, ki so začele producirati svoje AV vsebine, tako kot so jih včasih producirali veliki filmski studii. Prišli so Apple, Amazon in postali filmski studii, ki pa ne delujejo po logiki filmskih studiev. Na ta dva pretresa so zdaj prišli še veliki jezikovni modeli in različne oblike tako imenovane umetne inteligence, tako da je seveda treba zakonodajo temu prilagoditi,” je pojasnila.

Slovenija ima sicer po oceni direktorja AIPA Gregorja Štibernika avtorsko zakonodajo po sprejetju direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu dobro urejeno, kar “pa ne pomeni, da ni več prostora za izboljšave”.

Fera so ustanovili italijanski in francoski režiserji pred 45 leti z namenom “edinstvene sindikalne politične akcije”, a od takrat sta se tudi na vzhodu Evrope zgodila kapitalizem in ameriška hegemonija, evropski AV sektor pa je doletela “kontinutirana sociološka kriza AV narativa”, ki ga poskušajo organizacije, kot je Fera, ublažiti, je ob robu srečanja povedal dolgoletni član združenja Hrvoje Hribar.