Na posvetu poudarili pomen kmetijstva kot varuha okolja in narave

Kmetijstvo ni zgolj onesnaževalec, ampak je predvsem varuh okolja in narave, je bilo slišati na znanstveno podprtem posvetu državnega sveta o tej tematiki, na katerem so želeli sodelujoči obrniti negativno videnje kmetijstva v povezavi z varovanjem okolja. Strinjali so so, da je za zdravo okolje potrebno sodelovanje znanosti, stroke in kmetijstva.

Kmetijstvo lahko z ustreznimi praksami pomembno prispeva k trajnostnim praksam in ima ključno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti, je v uvodnem nagovoru dejal predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Za ohranjanje biotske raznovrstnosti je po njegovem treba preprečiti nerazumljivo pozidavo na kmetijskih zemljiščih, zemljišča pa je treba obdelovati in preprečiti njihovo zaraščanje. “Kmetijstvo je temelj trajnostne prihodnosti in nepogrešljivi zaveznik pri ohranjanju narave,” je poudaril.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je izpostavila, da kmetijstvo ni le del izzivov, ampak tudi del rešitev. Znova je poudarila zavezanost ministrstva zaščiti najboljših kmetijskih zemljišč. “Brez kmetijskih zemljišč tudi hrane ne bo. Ko govorimo o prihodnosti kmetijstva, govorimo o prihodnosti vseh,” je bila jasna.

Da kmetje že od nekdaj skrbijo za okolje, je dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek in pri tem izpostavil pomembno vlogo javne svetovalne službe zbornice pri tem. “Naj bo zeleni prehod evolucija, in ne revolucija na škodo kmetov,” je pozval.

“V zadnjih desetih letih smo priča okoljskim zelenim kampanjam, ki prinašajo vedno nove omejitve, ne upoštevajo potreb po pridelavi hrane, vodijo v opuščanje kmetijske dejavnosti in zaraščanje okolja. Danes imamo priložnost pokazati, da je kmetijstvo varuh okolja in narave in to znanstveno podkrepimo,” pa je dejal predsednik komisije DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič.

Matjaž Gams z Instituta Jožef Stefan je izrazil upanje, da se vsi zavedamo, kako pomembno je varovanje okolja, a kot je poudaril, je kmetijstvo tisto, ki najbolj pripomore h kakovosti življenja. Za proizvodnjo kisika in absorpcijo ogljikovega dioksida so zelo pomembni travniki, kmetijska zemljišča in gozdovi, zato bi jih morali varovati, je menil. “Leta 1971 smo imeli 921.000 hektarjev kmetijskih površin, leta 2011 pa le še 472.000 hektarjev. To je daleč največji ekološki problem Slovenije,” je izpostavil.

Da v Evropi podnebne spremembe obravnavamo brez kritičnega mišljenja, je menil Tomaž Ogrin z Instituta Jožef Stefan in dodal, da je izpustov ogljikovega dioksida v celotnem ozračju zelo malo, zato da ti ne segrevajo planeta. Strinjal se je, da je treba preprečiti pozidavo kmetijskih zemljišč, kamor spada tudi prepoved gradnje sončnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih.

Erik Margan z Instituta Jožef Stefan je menil, da ogljikov dioksid ni nesnaga, ampak hrana za rastline. Kot je dejal, smo v zadnjih 30 letih pridobili približno 15 odstotkov zelenja na planetu, do česar naj bi prišlo predvsem zaradi ogljikovega dioksida.

Tanja Gorišek z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je med predstavitvijo podnebnega poročila o stanju v kmetijstvu za leto 2023 med drugim navedla, da je kmetijstvo edini sektor, ki je emitor in ima hkrati lahko tudi ponore, a se ponori na travinju zmanjšujejo, saj se na teh zemljiščih gradi in se zaraščajo.

Metan v živinorejski stroki ni nič novega, stroka pa se že dolgo trudi zmanjšati njegove izpuste. A kot je danes poudaril Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije, je ogljikov dioksid v ozračju obstojen več stoletij, metan pa le približno deset let. “Če so dodatni izpusti metana na ravni preteklih let, se njegova količina v ozračju ne povečuje,” je izpostavil.

Rafael Mihalič z ljubljanske fakultete za elektrotehniko se je dotaknil obnovljivih virov energije, pri čemer je izpostavil, da je vsak energetski vir zastonj, dokler ga ne začnemo izkoriščati.

Marija Klopčič z ljubljanske biotehniške fakultete pa je dejala, da prežvekovalci zagotavljajo biotsko raznovrstnost, čeprav se pojavljajo očitki, da intenzivna živinoreja prispeva k njeni izgubi. Slabosti živinoreje pa se po njenem prepričanju lahko omili.