Na konferenci izpostavili nujnost pravočasnega prilagajanja naselij podnebnim spremembam

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je kot posebej ranljiva izpostavil mesta. “Gostota prebivalstva, beton, neprepustne površine, pomanjkanje zelenih površin in zastarela infrastruktura ustvarjajo okolje, ki toploto zadržuje, ne pa odvaja,” je dejal na konferenci, ki jo je kot osrednji dogodek letošnjega meseca prostora pripravilo ministrstvo v sodelovanju z Združenjem mestnih občin Slovenije in Mestno občino Kranj.

Kot so sporočili z ministrstva, je generalna direktorica direktorata za prostor in graditev na ministrstvu Nataša Bratina kot posebej pomembno za učinkovito ukrepanje na tem področju izpostavila interdisciplinarno sodelovanje.

Tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je integracijo zelene infrastrukture, pametnega načrtovanja in učinkovitega upravljanja voda ter vključevanje skupnosti izpostavila kot glavne stebre uspešne prilagoditve in blaženja vplivov.

Rast temperature v prihodnjih desetletjih je sicer odvisna od izpustov toplogrednih plinov, vsekakor pa bo še naraščala, je opozorila direktorica urada za meteorologijo, hidrologijo, oceanografijo na Agenciji RS za okolje Mojca Dolinar.

Mestna občina Kranj se po zagotovilih župana Matjaža Rakovca izzivov na tem področju zaveda in je že sprejela številne ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam. “Moje priporočilo ostalim občinam je: začnite z majhnimi, a vidnimi koraki. Vsako drevo, vsaka nova zelena površina, vsaka zadrževalna rešitev je del večje zgodbe,” je dejal.

Govorili so tudi o priložnostih, ki jih na tem področju prinaša prihodnja evropska kohezijska politika. Kot je pojasnila predstavnica Evropske komisije Martina Repnik, program evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027 vključuje ukrepe za izboljšanje zelene infrastrukture v mestih, ki se financirajo prek mehanizmov celostnega teritorialnega razvoja in dogovorov za razvoj regij.