Na Irskem se obeta tristrankarska koalicija pod vodstvom desne sredine

Na Irskem se po parlamentarnih volitvah, ki so potekale v petek, nadaljevanje vladanja obeta desnosredinskima strankama Fianna Fail in Fine Gael. Glede na končne izide sta doslej vladajoči stranki prejeli skupno 86 od 174 sedežev v parlamentu, kar pomeni, da jima za večino zmanjkata dva sedeža in bosta morali iskati koalicijskega partnerja.

Po razglasitvi končnih izidov v ponedeljek zvečer je stranka Fianna Fail trenutnega zunanjega ministra Micheala Martina osvojila 48 sedežev, kar je po poročanju spletnega medija Politico njen najboljši rezultat po letu 2007. Sledi leva Sinn Fein z 39 sedeži, Fine Gael pod vodstvom premierja Simona Harrisa pa bo imela 38 poslancev.

Doslej vladajočima partnericama, ki sodelovanje s Sinn Fein zavračata, tako za večino 88 poslancev zmanjkata le dva sedeža. Podobno kot po prejšnjih volitvah bosta tako morali iskati koalicijskega partnerja.

Ker so Zeleni, doslej tretja članica vlade, na volitvah utrpeli velik padec podpore in jim je ostal le eden od sedanjih 12 poslanskih sedežev, se bosta morali Fianna Fail in Fine Gael za podporo obrniti k drugim strankam.

Po poročanju Politica bi lahko v vlado povabili nekaj desno usmerjenih nestrankarskih poslancev, ki so že doslej podpirali vlade pod vodstvom Fine Gael ali Fianne Fail. Analitiki sicer ocenjujejo, da je verjetneje, da bosta Martin in Harris poskušala oblikovati večje levosredinsko zavezništvo in v vlado pritegniti vsaj eno od manjših levih strank. To bi novo koalicijo zavarovalo pred razpadom ob morebitnih prestopih, porazih na nadomestnih volitvah ali smrti katerega od poslancev.

V vlado bi tako lahko vstopili levosredinski laburisti ali socialdemokrati, ki so glede na končne izide osvojili po enajst poslanskih sedežev. Za poraženko volitev pa poleg zelene stranke velja tudi skrajna desnica, ki v parlamentu ne bo imela nobenega sedeža.

Oblikovanje nove vlade bo predvidoma trajalo najmanj mesec dni, začelo pa se bo v sredo z ločenimi srečanji poslancev strank Fianna Fail in Fine Gael. Stranki bosta nato imenovali pogajalce, ki bodo oblikovali nov skupni vladni program, načrt skupnih političnih ciljev za prihodnjih pet let.

Ta sporazum bo določil, ali si bosta voditelja desnosredinskih strank ponovno razdelila najvišji položaj premierja oz. taoiseacha. V okviru njunega prvega koalicijskega dogovora leta 2020 je Martin dve leti in pol opravljal funkcijo taoiseacha, za njim pa je bil takratni vodja stranke Fine Gael Leo Varadkar. Po nepričakovanem odstopu Varadkarja lani je položaj prevzel Harris.

Na prejšnjih parlamentarnih volitvah leta 2020 je Sinn Fein, nekdanje politično krilo Irske republikanske armade, osvojila največji delež glasov, a ni našla koalicijskih partnerjev. Na koncu sta vlado sestavili Fine Gael in Fianna Fail, ki sta se izmenjevali na premierskem položaju.

Novi parlament se bo prvič sestal 18. decembra, koalicijski pogovori pa bi se po pričakovanjih lahko zavlekli še v prihodnje leto.